Jesen (Dragotin Kette)

← Ko na večer ljubo pihlja zefir

Jesen (Poezije) Dragotin Kette

V kripti →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Oj šumi, šumi, les, šumljaj, šumljaj,
potoček moj, oj sapica, pihljaj!
Trpi mi duša zapuščena, vzdiše ...
Jaz mislim, mislim, v gozd grem tiho, tiše ...

»Pozdravljen! Si-li ti, moj ljubček, kaj?«
Strmeč in plašen ozrem se nazaj —
ne vidim nič! . . . V obraz mi vetrc piše
in vznaša listje više, vedno više.

Kam greš, jesen? Nekoliko postoj!
»Na jasni jug jaz grem, v toplejše kraje,
na dvor zeleni, beli gradič svoj.

Krog oken sadje tam visi najslaje,
tam krasne so noči.« Jaz grem s teboj
o starka ljuba, tam bi bil najraje!