Jesenska pesem (Paul Verlaine)
Jesenska pesem Paul Verlaine |
V originalu so prva in tretja ter druga in četrta kitica zapisane vzporedno.
|
Globoki stóki,
jesenskih gosli zvoki
me navdajajo
z boljo in z njo
srce plašno
opajajo.
In ko trpkó
udari kladivo,
duši me in bledim;
spomin budi
mi prejšnje dni,
bridko ihtim.
In čisto ném
z zlim vetrom grem,
sem mu igrača,
in me
zdaj sem, zdaj tjè
ko mrtev list obrača.