Jesenski klici

← Dnevi mi tečejo

Pesem: Jesenski klici Temna vrata Lili Novy

Jesenski dež →

Viri:	dLib
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

JESENSKI KLICI

Jesen je, ajda se je razcvetela,
tu rožnato dehti in tam je bela,
dren dozoreva, jata ptic leti,
neznano kam srcé mi hrepeni.

Kaj vem, katera bol se drami v meni
v jesenskih dneh, ob zarji tej rumeni,
kdo zdaj me kliče, ki že v grobu spi
in ki v prozorno daljo si želi?

Kaj vem, kako mordà še last sem tistih,
ki tiho šepetajo v travi, v listih,
ki jih nikdar ni videlo oko,
in ki so dali kri mi in telo?

Ti vsi se zdijo ptiči mi zaprti,
nič ne vedó o svoji lastni smrti;
njih klic mi preleti srcé tako
kot krik teh ptic, ki zdaj od nas gredó. —