Jetniki (Srečko Kosovel)
| ← Obraz ob oknu | Jetniki Pesmi in Integrali '26 Srečko Kosovel |
Ostri ritmi → |
Pesem je bila objavljena v dveh zbirkah (Pesmi in Integrali '26).
| |||||||
I
Tiho se zbudimo
v sivo jutro.
Visoko nad bregovi hiš,
globoko v strugi ulic
peče kot žveplo v sivini.
Oči so bile odprte vso noč,
skozi obupno ograjo zroč
v lepe sanje.
Zdaj gremo tiho
z nevidnimi stražniki,
v očeh nas peče iskanje.
II
Vso noč — ves dan —
zaviti v mračen
pajčolan,
hodimo, hodimo.
Med hišami ...
V živih ranah
cestni prah,
žveplo je na vseh vodah ...
Čemu blodimo?
V srcih se zbudi.
Ali korak ve:
za sivino luč gori.
III
Črni topoli ob cestah
so kakor vdove, v črno zavite —
njihove koščene roke
rumene
so kot zapuščene veje.
In koder gremò,
kakor v vrstah gremò,
kakor kaznjenci ...
sredi nevidnih stražnikov.
Mi gremo in umremo,
ali moramo iti,
pniževati, ubiti,
in prav je, da imamo
mnogo sovražnikov.
IV
Naš pogum je trpeti,
preboleti temò,
z novo silo živeti,
z novo lučjo.
Pot.
Kdo bi obupoval nad njo.
Kdor zna – jo presveti
z novo lučjo.
Kot Picassovi obrazi
knjiga novih lic,
v nas pretajni so ukazi
novih resnic.