Jezik smeha in joka
| Jezik smeha in joka Podkovani zajec in modra oslica Marko Kravos |
| |||||||||
Nekoč je živel čudežen otrok, pravzaprav deklica. Deklica Dora je jokala po slovensko, po italijansko je štela, po angleško je spraševala za pot, po nemško je ukazovala psu, po rusko je lagala, po špansko je plesala, po arabsko je molila in tiščala glavo v pesek. Njen brat Rado se ji je smejal: ho ho ho ho, he he he he, ha ha ha ha -v jeziku vseh Ijudi sveta. Zakaj se ji je smejal? Ker je samo čepela ob računalniku in skakala od spleta na splet, da bi vsem pokazala, da toliko jezikov zna, ker toliko velja. Njen brat Rado ni obvladal spletnih jezikov, ampak je bil spretnih nog. Vesel je bil, da je žoga okrogla in da se spozna na en sam jezik, jezik - brcanja. Za kazanje moči ali poguma, za jok in veselje, niti ne rabi besed. Ni dovolj imenitno, če kdo odlično brca pri nogometu? Na olimpijadi je Rado zabil odločilni gol: Rado, Rado, Ra- do, Ro-Do Ra-Do Ra DoRa, Do-ra, Dora. Tako so kričali gledalci na stadionu. Žvižgali in ploskali so obema, bratu in sestri. Saj sta si oba, vsak po svoje, to zaslužila.