Jožek in luna

Jožek in luna
Ringaraja
Andrej Kokot

Spisano:	Pretipkala iz Ringaraja 1983, Andreja Štemberger
Dovoljenje: {{licenca-	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

<poem>

Jožek in luna

Kadar gre Jožek spat, pride včasih luna in ga vabi, da bi se šla igrat. Toda to ni tako enostavno. Luna je včasih visoka ali nizka, z okroglim obrazom ali pa ga stiska. A je oni dan prišla na rob tistih trat, svetla in velika, prav tja, kamor se podnevi Jožek hodi igrat. Takoj ga zamika, da visoko žogo ulovi. Jožek vstane in kar v pidžami po prstih tiho gre iz hiše, jo urno proti luni briše. In skoraj, skoraj jo je že ujel, skoraj z neba snel, pa še šment zmuzne za oblak, izgine za gorami...

Doma pri mami Jožek ihti in stoka, a ga mati potolaži: "Vidiš, vidiš kakšen si junak, da pred tabo se še luna za oblak je skrila, da je tvoja roka ne bi ulovila."