Joj...
← Želja | Joj ... Anica Černej |
Dvomi → |
|
Meni je — joj — pretesno.
Saj so res polja prostrana
in pota vanje speljana,
toda, joj, ko pa ni
v dušah moči.
Ko pa je, joj, pretežko,
kar je življenje zajelo,
kar nam je srca zadelo,
da nam kot kletev vse dni
v dušah leži.
Ko pa je, joj, prehudo,
da smo ljubezen izdali,
da smo brezdomci postali
in da ni več do ljudi
belih poti.