Junaku našega časa
← Prevrnjena babica | Junaku našega časa Mera časa Tomaž Šalamun |
Nočem → |
|
Tvoja glava,
tvoje roke,
tvoji smrtno tenki šivi,
tvoja hoja,
tvoje steblo,
tvoj kristalni strašni glas,
tvoja teža in zločin umika.
Si: drgetaš od slasti.
Zlomiš, da se hraniš
in moriš, da lahko tiše,
bolj pobožno vonjaš
svoje bele like.
Blazni Saturn,
med veko in veko zanetiš požar
in potem odrineš in ne daš,
da bi se zrušil v plamen.
Smrt mi odteguješ
kot živali hrano.