Srečno, ker se je prespalo,
solnce v svet se smeje;
koplje v smehu se škrjanček,
pesmi v njive seje.
Detelja rdeče cvete,
kot bi krvavela;
prva že lanu očesca
modra so vzcvetela.
Iz daljave zvona pesem
čez polje odmeva;
kosec mlad na travniku si
vriska in prepeva:
»Dobro jutro, dobro jutro,
ti sladko dekle!«
Ko bi znala, kak za tebe
mi gori srce!
Lepše ko rdeči cveti
lice ti cveti,
modre bolj ko lana cveti
tvoje so oči.
Lepši od vseh solnčnih žarkov
tvoj se smeh mi zdi,
slajše, ko škrjanček peva,
pevaš, draga, ti.
»Dobro jutro, dobro jutro,
ti sladko dekle!
Za-te le mi, samo za-te
vse gori srce!«
