Kača in vojak
Pripovedke z Martinj Vrha
Ivan Tušek
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Svoje dni so kačam zvonili, saj so bili med njimi tudi zavda-ni ljudje, posebno ženske. Nekoč so na polju vadili vojaki, pa pride neka kača pred nekega vojaka in mu pravi, da naj jo reši. »Kaj pa moram storiti?« »Hoditi leto in dan vsako jutro ob osmih k maši!« Vojak je res hodil in vsako jutro ga je srečala kača, ki je postajala zmeraj bolj ženska. Ob letu, ko je vojak zadnjikrat hotel k maši in bi zavda-na ženska bila rešena, pride k njemu neki mož in se začne z njim pogovarjati. Vojak pa je nestrpen in reče: »Moram iti k maši, nimam več časa!« »Eh kaj, saj še ni osem,« odvrne mož in mu začne tako sladko govoriti ter ga pridrževati tako dolgo, da je osem odbilo. Zdaj hoče vojak skočiti v cerkev, mož pa pravi: »Kaj boš hitel, boš že kasneje opravil mašo.« Nazadnje vojak vendar uide možu, a ko pride k cerkvi, je maša že minila.