Kača in vojak
Kača in vojak Pripovedke z Martinj Vrha Ivan Tušek |
|
Svoje dni so kačam zvonili, saj so bili med njimi tudi zavda-ni ljudje, posebno ženske. Nekoč so na polju vadili vojaki, pa pride neka kača pred nekega vojaka in mu pravi, da naj jo reši. »Kaj pa moram storiti?« »Hoditi leto in dan vsako jutro ob osmih k maši!« Vojak je res hodil in vsako jutro ga je srečala kača, ki je postajala zmeraj bolj ženska. Ob letu, ko je vojak zadnjikrat hotel k maši in bi zavda-na ženska bila rešena, pride k njemu neki mož in se začne z njim pogovarjati. Vojak pa je nestrpen in reče: »Moram iti k maši, nimam več časa!« »Eh kaj, saj še ni osem,« odvrne mož in mu začne tako sladko govoriti ter ga pridrževati tako dolgo, da je osem odbilo. Zdaj hoče vojak skočiti v cerkev, mož pa pravi: »Kaj boš hitel, boš že kasneje opravil mašo.« Nazadnje vojak vendar uide možu, a ko pride k cerkvi, je maša že minila.