Gozdni mož v Novi Štifti Kašna peč
Lojze Zupanc
Podvodni mož v šokatnici
Spisano: Marta Čebulj
Viri: Zupanc, Lojze (1959). Palček v čedri. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS). 
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V zijavki Menine planine je pred mnogimi leti prebival gozdni mož, ki je bil tako močan, da se ni bal niti volka niti medveda. Imel je kravo, ki jo je pasel po lazih Menine planine. Često so ga na paši obiskovali medvedje, hoteč mu raztrgati kravo, gozdni mož pa se je z golimi rokami lotil vsakega kosmatinca, ga zadavil, mu odri kožo ter si z njo postlal ležišče v hladni zijavki.
Strahovito močnega gozdnega moža pa so se bali tudi pastirji, ki so na lazih in fratah Menine planine pasli ovce in goved; nihče ni upal iti mimo njegove zijavke, nihče ni upal črede pasti tamkaj, kjer je gozdni mož pasel svojo kravo.
Nekoč pa se je Podkrajnikov pastir le opogumil in odgnal krave na pašince gozdnega moža. Imel je srečo: prav ta čas je gozdni mož drnjohal v temni zajivki, zato je pastir dodobra napasel krave ter jih pod večer odgnal domov.
A kako se je tisti večer začudila gospodinja, ko je namolzla toliko mleka, da takšne molžnje ni bilo še nikdar prej, saj je vsaka molznica dala kar sedem polnih molznjakov slad¬kega mleka.
Gozdni mož pa je naslednji dan le opazil, da je nekdo popasel njegov laz. Potlej je vse dneve od jutra do večera oprezal, kdaj se bo na pašniku prikazal pastir, ki je tamkaj pasel krave. Čakal je in čakal, dokler ni pričakal, da se je Podkrajnikov pastir —- nič hudega sluteč — spet napotil s kravami na sočne pašnike. Takrat pa se je gozdni mož raztogotil in praščil velik kamen v pastirjevo čredo, da je eno kravo ubil, pastir pa mu je komaj ušel. Da bi še njega ubil, je gozdni mož odlomil v hribu ogromno skalo ter jo treščil za bežečim pastirjem. Skala pa pastirja ni zadela, ampak je priletela nad Podkrajnikovo domačijo s tolikšno silo, da se je hiša stresla ko ob potresu.
Takrat pa je bila Podkrajnikova družina pravkar pri južini. Gospodar, gospodinja in otroci so sedeli za mizo in zajemali sladko kašo iz polne sklede. Ko se je bajta stresla, je kaša brizgnila iz sklede in se razlila po mizi.
Zato so Podkrajnikovi tisti skali, ki jim je vrgla kašo iz sklede, dali ime — Kašna peč. Kašno peč še danes lahko vidite v Podkrajnikovi hosti.