Kadar se zemlja slači
← Sladko življenje | Kadar se zemlja slači Sloni v spačku Neža Maurer |
Nevsakdanja zgodba → |
|
Ko zemlja v pomladnem jutru
belo spalno srajčko slači,
prav nič v zadregi ni,
ko sonce vanju upira
velike, zlate oči.
Počasi se zemljica slači:
zdaj ta, zdaj oni vrh
iz puhastih volančkov izmota,
tukaj drevo, tam pobočje trobentic
izpod čipk zamiglja.
Zemljica se veselo pretegne
pa vrtove in njive žarkom pokaže.
Bela srajčka zmečkana v grapi leži …
Sonce jo dvigne, po nebu razgrne.
V dolini potok blešči.
Kdo bi si mislil,
da zemlja zaspana v pomladnem mraku
pod spalno srajčico stlači
vse najlepše,
kar ji pomlad podnevi oblači.