Kaj Slovencam manjka?

Kaj Slovencam manjka? anonimno

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 52 (26.12.1849)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pod tém nadpisam beremo v „Slovenii“ ravno tako resnične kakor važne besede, ki jih je v slovenskih zadevah dobro iznajden in za ravnost (enakopravnost) našiga naroda skèrben domorodec iz Koroškiga pisal. Med mnogimi vošili se nam pervo nar važniši zdí, ki pravi, de nam Slovencam zastopovavca pri ministerstvu na Dunaji manjka.

Gosp. pisatelj „Slovenije“ v tem vošílu med druzim tóle pravi: Dosadaj slovenski narod nima druziga prijatla in branitelja, kakor Bogá v nebesih in nektere posamesne redko vsijane domorodce. Velika potreba je, de dobimo kakiga domorodca, ki bi nas pri ministerstvu nadomestoval, njemu naše potrebe odkrival, nas kriviga natolcevanja branil (kar je živo potrebno, de ministerstvo v vsim resnico zve), naše prošnje iz naših novín nabiral i. t. d. Visoko ministerstvo ni v stanu, vse znati, prebirati, pretresti in dognati, treba mu je učenih, rodoljubih pomočnikov in svetovavcov. Horvatje imajo svojiga bana in ministra, Serbi svojiga patrijarha, Rusini svojiga ministerialniga svetovavca, in takó vsi drugi narodi imajo možé pri ministerstvu kot svetovavce.

Ni tedaj prenapeto prositi in želeti, de ministerstvo iz poldruziga milijona Slovencov kakiga možá, ki Slovence in njih potrebe dobro pozná in do kteriga Slovenski narod zaupanje ima, k sebi pokliče in za ministerialniga svetovavca izvoli“. ‒ Tak mož naj bo zaúpnik (Vertrauensmann) vlade in ljudstva, in naj odkritoserčno ministerstvu razodéva vošíla in potrebe Slovencov, kér on bo nar lože spoznal, česar večína ljudstva želí; on bo tudi nar lože razjasnil protinstvo in natolcevanje tiste kôpe ljudí, ki se s svojimi lažmí tù in tam prikupiti želíjo, brez de bi pomislili, de:

»Kar svét ima zdej skrito,
Bo enkrat vsim očito,«

ali po nemško: Nichts ist so fein gesponnen etc.