Kaj se v deržavnim zboru godí
| Kaj se v deržavnim zboru godí anonimno |
| |||||||||||||
Druga séja deržavniga zbora v Kromerižu 27. listopada je bila zavoljo dvéh rečí silno imenitna. Pervič zató, kér je po hudim pričkanji večina poslancov zavèrgla in vničila vse zapisnike tistiga deržavniga zbora, ki se je v poslednjih 4 dnéh kozoperska z Dunajskim puntam péčal. ‒ Drugič pa zató, ker je v ti seji pervi minister, knez Švarcenberg, pričo vsih poslancov razglasil poglavitne vodíla, po kterih se bojo novi ministri v vsih svojih djanjih ravnali. Skorej po vsakim odstavku ministroviga govora je donél glas dopadajenja po zbornici ‒ in zares! boljšiga za nas vse si skorej ne moremo želéti, kakor so ti nameni novih ministrov. Tako sodijo vsi pošteni in pametni ljudjé. Poslušajte poglavitniši vodila, in tudi Vi boste enako sodíli.
„Mi hočemo ‒ pravijo novi ministri ‒ iz celiga serca in brez ovínkov novo ustavno vlado našiga cesarstva. ‒ Vsi narodi morajo enake pravíce zadobiti. ‒ Pred postavo nima noben razloček med enim ali drugim človekam biti. ‒ Opravila v kancelijah imajo očitne biti. ‒ Soseske se imajo po svobodnih soseskinih postavah v svojih rečéh same vladati. ‒ Vsaka dežela našiga cesarstva nej se v svojih notranjih rečéh sama vlada; vse skupej pa stojé pod eno mogočno oblastjo. ‒ Nadjamo se, de bo deržavni zbor berž berž ustavo dodelal. ‒ Urade (cesarske gosposke) bomo po potrebah sedanjih časov premenili in skusili prihodnjo vlado takó napraviti, de bo menj uradnikov treba. ‒ Vse pravice, ktere so Cesar svojim ljudstvam obljubili, bomo krepko varovali, de se jim clo nobena ne krati ‒ pa bomo tudi zvesto skerbeli, de se bo vse to zgodilo, brez kogar ne more prava svoboda obstati. ‒ Ministerstvo ne bo ovíralo in zaderževalo svobodnih občnokoristnih napráv, marveč se bo pervo poprijelo vsaciga praviga svobodniga napredka. ‒ Kmetje, odvezani poprejšnjih gruntnih zavéz, že komej pričakujejo napovedane postave zvediti, po kakošni viži in meri se bo zgodilo rešenje poprejšnjiga podložtva, in koliko bo tisti del znesel, ki bo po pravični primeri na nje prišel. ‒ Skerbeli bomo, za take naprave, de bojo vsakimu njegove pravíce, njegovo premoženje obvarovano. ‒ Tiskarnicam, družbam in narodni straži bomo primerne postave dali. ‒ Uradnije (gosposke) bomo krepko podpirali v njih postavnih opravilih. ‒ De bo Dunajsko mesto, berž ko bo moč, rešeno ojstre pa potrebne vojaške oblasti, si bomo zvesto prizadevali. ‒ Na Laškim se ima po storjenim miru popolna pravíca zgoditi narodnosti tega ljudstva. ‒ Narodnost je nar svetejši pravíca vsaciga ljudstva, in zatiranje te pravice in odpad neke stranke na Ogerskim od avstrijanskiga cesarstva je zoper Madžare na noge spravilo vse druge narode ogerske krone, ki si ne pustijo vzéti svojih svetih pravíc. ‒ Prihodnjič imajo vse dežele in vse ljudstva avstrijanskiga cesarstva le v eno močno truplo zedinjene biti. ‒ Od kake druge zvéze z Nemčijo, razun te, ki je dozdej bila, se ne more tako dolgo nič govoriti, dokler ni novo stanje Avstrije po svoji poti, pa tudi novo stanje Nemčije po svoji poti ustanovljeno; ko se bo Avstrija po svojim, Nemčija pa tudi po svojim ustanovila, potem se bo vidilo, kako se bo razmera med tema deržavama napraviti mogla. ‒ V vsim bomo varovali prid in čast Avstrije in nikakor ne bomo terpeli, de bi se kaka ptuja deržava v naše notranje oprave vtikala. ‒ To bojo vodíla našiga ravnanja; resnično smo jih razložili, kér brez resnice ni zaupanja, in brez zaupanja ne more ministerstvo z deržavnim zboram edíne poti iti.“
Ali ste slišali, dragi bravci, krepko pa svobodno besedo novih ministrov ? Ali vam ni vse po volji? Gotovo dè. Mi pa pravimo: „Slava takim možém, slava ministru Stadjonu (nekdanjimu Teržaškimu poglavarju), ki nam je porok, de bo z močno roko vižal notranjo vlado po poti prave svobode! Bog daj, de bi vse po sreči šlo, in de bi kmalo prerojeno Avstrijo imeli!
Kje ste zdej podpihovavci in zmotnjavci, ki ste zmirej tulili, de nam bojo Cesar vse nazaj vzéli? Ali vas ne obíde sramota, ko ta govor ministrov berete, kteriga so razglasili v obličji celiga sveta! Vémo, de vam je žal, de imamo take svobodoljube ministre, ki vam niso po volji, kér so vas osramotili, de si ne upate od sramote na dan! Vsi pošteni ljudjé pa na glas vpijejo: Bog živi Ferdinanda! Bog živi ministre! Bog živi dobro misleče poslance!