Kdaj bo poroka? Kakšen bo mož?
Narodno blago koroških Slovencev
Vinko Möderndorfer
Kdo bo zakonski drug?
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



(7) Tudi to hudo zanima dekleta. Da bi zvedela, kakšen bo, je neko dekle postavilo na kresnico pred hišni prag mevtro 13) vode, teklo trikrat okoli hiše in potem pogledalo v vodo, ki je bila v posodi. V vodi je resnično videla obraz moškega, a ne tako mladega, svežega, kako si ga je ona želela, zdel se ji je celo že siv. Hudo se je radi tega razjezila in rekla: »Nak, ti me pa že ne boš imel!« in pograbila blizu stoječo ostrv in butnila z ostrino v vodo. Po par dneh je že pozabila na to, a še istega leta se je res poročila. Vzel jo je za ženo bogat trgovec iz sosedne doline, bil je v najboljših letih, lepe rasti kakor tudi ljubega izraza. Imel je edino napako, da je bil slep na enem očesu. Ženo je gnala radovednost, ker ji mož nikoli ni nič omenil, in je vprašala, kako je bilo, da je izgubil oko. Sumila je, da je prišel ob oko pri tepežu radi kake dekline in to ji ni dalo miru, vedno je zbadala moža. Mož sicer dolgo ni hotel z resnico na dan, končno pa je le že radi ljubega miru moral povedati, da je izgubil oko baš istega leta, ko se je poročil, in sicer na kresnico pred njeno rojstno hišo ga je neka ženska sunila s kolom v oko, ko je šel mimo njihove hiše. Prišel je po kupčijah v vas in imel tako nesrečo. Žena je ob te pripovedovanju prebledela in tako je on spoznal, da je morala baš ona biti tista. Ko mu je po dolgem obotavljanju priznala, kako je bilo, ji je zabrusil v obraz: »To imaš sedaj od svojih čarovnij! Bil sem zdrav in čvrst, a ti si me napol oslepila, zdaj me pa imaš takega!« - Mnogo let sta odslej živela v prepiru, dokler niso dorastli ostroci in sta imela ž njimi opravka čez glavo.

Približno starost bodočega zakonskega druga izveš tudi na ta-le način: (4) Na kresno biljo naj te ponese tovariš ali tovarišica istega spola k vratom ovčjega hleva. Tam trikrat potrkaj na vrata in zakliči: bičej, bičej 14), na, na, na! Če se ti oglasi tanek glas ovna, bo tvoj mož mladenič, če pa star s hripavim glasom, dobila boš starca. Moški mora klicati ovco, in prav tako izve po glasu, kakšna bo nevesta. (8) Za nevesto oziroma ženina pa zveš še nekoliko natančneje, če greš na kresno biljo v mraku na njivo, kjer je vsajena detelja in na kateri je postavljena vrsta kolov ali pa ostrvi. Postavi se v isto smer, kakor stoje koli, zatisni oči in korakaj mimo kolov in jih preštevaj. Ustaviš se lahko pri poljubnem kolu, samo da ni v vrsti v lihem številu. Nato si kol dobro oglej, ali je visok, nizek, tanek, debel, raven ali kriv. Dobila boš takega moža, kakršen kol si si izbrala. (9) Tudi sv. Anton, ki je sicer po Slovenskem tudi patron za srečo pri svinjereji, zalaga prosilce z zakonskim drugom in pove tu in tam naprej, kakšen bo mož. Takole je bilo v Zili: Dekle je šlo ponoči v Šteben 15) na božjo pot, da si izprosi ženina. Šteben je visoko v gori in je dekle hudo sopihalo navkreber. Med potjo je želo roso: »Sveta rosa, sveta rosa, sveta rosa - preklicani kravjaki na lepi travi - pa vse eno, vse eno, sv. Anton pomagaj!« Odgovorilo ji je: »En'ga dro imam, en'ga krumpastega!«16) V isti sapi je romarica že zaklicala: »Dober je, dober je!« In dobila je šepastega moža in še je rekla: »Uslišana sem bila, gmajtna 17) sem ga!« (10) Na svetu najdeš zlobne jezike, ki trdijo, da je že od vekomaj v nebesih hleb kruha, od samega Boga določen, da naj ga načne oni, kateri se bo počutil v zakonu popolnoma srečnega. Ta sreča mora biti baje tako neskaljena in tako popolna, kakor pri onem otročičku, ki so se mu pokazale najlepše in najbolj razkošno oblečene gospe, a je zamaknjen trdil, da je najlepša vendarle njegova mati. Njegova mati pa je bila kravja dekla. – Oni hlebec naj še vedno čaka, da ga kdo načne. Ali ni že ta romarica odlomila prvi krajec?

13) Podolgovat škaf. 14) Klic ovna. 15) Šteben nad Burlami, železniška postaja Goriče-Borle. 16) Krumpast = šepavec.

17) Gmajtna = vesela sem ga.