Kako je na Gorenjskem

Kako je na Gorenjskem? Ivan Pregelj

Izdano:	Ilustrirani glasnik 4/32 (1918)
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kako je na Gorenjskem, kako?
Fletno je, da je tako lepo.
Od Šmarne gore do Šmarjetne gore,
od Šmarjetne gore do Golice strme,
od Golice ob Stolu na kamniško stran
in preko Jezera na Bohinj hladan,
kakor v vilinje krilo zakrit
v jutranjo meglo svet je zavit ...
Oče Dan še trudni spe,
trudni radi poleže,
kaj neradi se bude.
Ali Jutro mati so vstali,
lice v rosi si oprali,
pogasili zvezdic svit,
Solnce-hčerko šli budit:
»Vstani, Solnce, naša hči,
petelinček se budi,
in škrjanček, polj ciganček
peva, kliče Te, nevgnanček:
Minil že je zvezdic svit,
hitro očka Dan budit!«
Solnce vstane, odpre oči,
živo pogleda na vse strani:
od Šmarne gore do Šmarjetne gore,
od Šmarjetne gore do Golice strme
in ob Stolu in Storžcu na kamniško stran
in preko Jezera v Bohinj hladan:
»Kako je na Gorenjskem, kako?
Fletno je, da je tako lepo!« —
Solnce Kočni v škrbe zobe,
senca raz polje, raz poljske steze.
In cesto belo in skromno stezo
vzdramil je glas zvona raz goro.
Doli v Turčiji je najden bil,
ga je Samassa v zvon prelil,
zdaj oznanja v visoko nebo:
lepo je na Gorenjskem, lepo!

... Tam so logi, kakor vmiti
v rosi zvezdnatih noči,
tam so bori, odpočiti,
straže verne, kraj poti,
tam sred resja breze bele
z razpuščenimi lasmi,
kakor v krvi so vzdrhtele
ali v boli, ali v sli?
Tam so njive. Glej, brezbrežno
klasno morje tam šumi.
Čuješ prepelico bežno,
brazde meri: pet pedi.
Gruntarju pet, bajtarju tri,
niti pol, kdor priden ni! —
Tam med vrtovi cvetočih jablan
sinilo selo v jasni je dan.
Okna odpirajo bele roke,
roke so bele, ličeca rde,
ličeca rdijo: mleko in kri:
fletno je cvetje Gorenjskih vasi.
Kakor to jutro, je trpko sladko,
trgal ga lakomni snedež ne bo!
Trgati sme ga v veke le en,
veren do groba, do groba pošten!
Tako je na Gorenjskem, tako!
Fletno je, da je tako lepo ...

* * *

Od Šmarne gore do Šmarjetne gore,
od Šmarjetne gore do Golice strme,
od Golice ob Stolu na kamniško stran
in preko Jezera na Bohinj hladan,
včasih vse lepo, vse mlado polje
tonulo v sencah je mrzle megle;
tonula v bridkih skrbeh je vsa stran,
polna krvi, bolesti in ran ...
Tod je turški sekal meč,
sekal bridko, robil več,
kri krščansko v veter sejal,
naša telesa preroku jemal.
Sela lesena je pepelil,
cvetje skrunil, starce moril ...
Ali, vse to bridko gorje,
vse je preneslo Gorenjsko srce!
— In je vstal sred noči
prerok nov: apostol laži. ^[1]
V duše je plevela sejal,
duše naše Bogu jemal.
Duše jemal, ni jih vzel,'
noč je vzela le plevel,
in kar nam iz onih dni živi,
porok nam je lepših dni:
naše je besede spomin,
prvi v naši besedi čin! ^[2]
Tako je na Gorenjskem bilo:
včasih fletno, včasih hudo ...

* * *

Naša Gorenjska sveta tla,
pognojena od naših solza,
posvečena od naše krvi,
porošena iz naših oči,
last so naša iz božje dlani! ...
Kaj je od daleč tujec vstal,
da bi z lastnih domov nas pregnal?
Močen je, silen, in se je zaklel,
da bo Kranjski biser vzel. ^[3]
Naj bo lakomen, naj bo močan,
naj bo naše lasti željan,
Bog je pravičen in večen sodnik
in v veke bo svet vdovin mejnik,
in na Gorenjskem je tudi tako!
Fletno je, da je tako lepo ...

1. Ko se je širila luteranska kriva vera.
2. Ti pridigarji so pisali veliko knjig v slovenskem jeziku.
3. Nemci hočejo napraviti preko slovenskih tal do Adrije nemški most.