Kako je nastala želva.

Sto narodnih legend
Anton Kosi

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

V neki vasi je živela zelo lakomna in trdosrčna kmetica. Nekdaj je ravno pekla, ko je stopil star berač v hišo ter jo poprosil kruha.

»Idi v božjem imenu, ubogi berač«, reče kmetica, »ne morem ti podariti ničesar, ker sem sama zelo ubožna.«

Berač žalostno zmaje z glavo ter jo zopet poprosi kruha. A kmetica mu odgovori licemerno-prijazno: »Pojdi, v druge hiše in za uro se povrni, v tem bode kruh že pečen; potlej ga dobodeš kosec.«

Berač se poslovi in odide. Za nekaj časa pokliče kmetica svojega otroka in mu reče: »Jaz se skrijem pod ta koš, a ti reci beraču, da sem šla k bolni sosedi; naj odide mož v božjem imenu.«

Potem se spravi kmetica pod koš. Kar stopi berač v sobo in naprosi obljubljenega kruha. Otrok mu reče, kakor mu je velela mati; vendar je ostal berač na pragu.

»Matere ni doma«, povzame otrok, »šla je k bolni sosedi. Idite v božjem imenu.«

»Otrok, lažeš!« odgovori berač. Njegov glas je zvenel resno. »Tvoja mati je doma, tam je skrita pod pletarico. Ker gladnemu beraču iz lakomnosti ni dala kosca kruha, naj ostane vedno pod onim košem ter naj se iz težka premika dalje, dokler ne prepotuje vse zemlje.«

Rekši berač izgine. Ta prosjak je bil sam Jezus. Njegova grozila beseda se je izpolnila. – Ubogi otrok ni videl matere nikoli več, ker se je izpremenila v – želvo.

Sedaj lazi po dolgem in širokem svetu težavno in brez pokoja. Rešilna ura ji odbije šele na sodni dan, zakaj takrat ji bode Vzveličar oprostil greh njene lakomnosti.

Zap. Š. Meglič.