Kako je tepček rešil luno

Kako je tepček rešil luno

Spisano:	Janja Vovk in Maja Milavec
Izdano:	118760704
Viri:	118760704
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

KAKO JE TEPČEK REŠIL LUNO ilustriral Marjan Manček Živel je mož, ki ponoči nikoli ni hodil iz hiše. A nekoč ga je med spanjem zažejalo, vstal je in se sredi noči odpravil k vodnjaku. Gre, se skloni nad vodnjak, pa v njem zagleda luno. »O, ne!« se prestraši. »Luna! V moj vodnjak je padla!« In steče po vrv, skoči po kljuko, hitro hitro, da bo resil luno. Kljuko priveže na vrv in jo previdno spusti v vodnjak. Potem potegne, a kljuke ne more izvleči.

Zataknila se je za kamen in ni popustila.

»Težka je ta luna,« se je čudil mož in potegnil močneje. »Težka je, težka ...« je sopihal. In je vlekel, vlekel -- ves je bil ožuljen. Pa je potegnil tako močno, da se je vrv pretrgala. Mož je padel vznak in obležal v travi.Vse ga je bolelo, sitno je pogledal v nebo -- in na njem zagledal luno. »Da sem jo le rešil!« si je oddahnil. In je, tepček, vstal in se kot junak odpravil domov. Še dobro, da je od sreče pozabil na žejo. Kajti če bi spet pogledal v vodnjak, bi videl, da je luna se vedno tudi tam.

Mongolska ljudska