Kako je to, kako je to

← 1. Oj ljubica iz prejšnjih dní

2. Kakó je to, kakó je to (Erotika) Ivan Cankar

3. O mraku sedim na vrtu →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kakó je to, kakó je to,

da več ne vidi te okó?

Bojiš se li, da sonca svit,

ko po vrtéh krasnó razlit

na temnih rožah trepetá,

ljudem skrivnosti ne izdá?

Mordà bojí se ti srcé,

da v zraku ptičice drobné

skrivnosti sladke ne zvedó,

na oknih je ljudem pojó?

Da čula lipa tam ne bí,

kakó sladkó poljub zvení

in svetu šepetala bi,

ko sapa zapihljala bi?

Nikar ne boj se, o nikar!

Zvečer ugasne solnca žar,

molčí blestečih zvezdic roj,

in mesec je prijatelj moj.

V snú ziblje ptičke pozni čas,

in slavec ljubi kakor jaz.

In kadar sapa zapihljá,

na lipi listje šepetá, —

pa v izbo stopiva temnó,

ne čuje naju tam nikdó …

Nikar, nikar ne boj se več,

glej, čakam te, drhtèč, ljubeč …