Kako je to hudo
← Ubežni kralj | Kako je to hudo (Poezije) Fran Levstik |
Vihra → |
|
<poem> Nikdar ne zmisliš ti, kako je meni grenkó, gasit' plamén srcá, ki vse takó gori, da se ugasít' ne da. Kako je to hudó, kako je to strašnó!
Rotil sem se in klel, da k tebi spet ne grem, do groba da molčim v temoti nevesel: kakó, zakaj trpim trd.samogláv in nem, osoren vsem ljudem.
Rotil sem se in klel in tvojih tolažil: cvetic in dragih las, braniti se začel, odvračal sladki glas vseh tvojih naročil, vseh tvojih pozdravil.
Brezumna, prazna stvar! Ves tebi izročen od zore v mrko noč, od noči v jutra žar v lepote tvojo moč brez upa sem utopljen, brez upa izgubljen!
Nikdar ne izmisliš ti, kakó je to grenkó, gasít plamén srcá, ki vse takó gorí, da se ugasítn ne da. Kako je to hudó, kako je to strašnó!
10. septembra 1869