Kako se je gož oženil...
| ← Zaklad kačje kraljice | Kako se je gož oženil... Lojze Zupanc |
Zakleta grajska hči → |
| |||||||||||
V rebreh planine Konjščice je samši živel kmet, ki je imel tri hčerke, vse tri takšne lepotice, da jim nobena deklica ni bila enaka ne v dolini bistre Drete, ne v dolini zelene Savinje.
Prva pa je bila jezikava zaderika, zato je nihče ni maral za ženo, četudi je bila lepa.
Druga je bila ošabnica, da se ji je vsakdo že od daleč izognil, četudi je bila zala.
A tretja hčerka je bila dobrega in usmiljenega srca. Njo je oče imel najrajši.
Ta kmet je imel vsega na pretek, le pri konjih ni imel sreče. Najsi je kupil še tako močne konjičke, kadar je oral strme rebrnine, so mu omagali sredi oranja.
Ko pa je nekega dne drvaril v gozdovih Konjščice, je nedaleč vstran zaslišal kričanje:
»Rad bi se oženil! Rad bi se oženil! Če mi daš eno hčerko za ženo, ti ne bo žal, ti ne bo žal! Povedal ti bom, kaj moraš storiti, da bodo tvoji konji uspešno orali v rebreh!«
»Hej, tole pa meni nekdo kriči,« si je dejal kmet in pohitel tjakaj, od koder je prihajal glas. A kako se je začudil, ko je zagledal goža, ki se je ovijal okrog debele bukve in se drl:
»Rad bi se oženil...«
»Ali to meni kričiš?« je kmet vprašal kačo, ki je bila dolga najmanj dva metra.
»Tebi!« je odvrnil gož. »Tri hčerke imaš. Daj meni eno, pa boš s konji srečno oral v rebreh!«
Kmet se je popraskal za ušesi. Bil je v zadregi, a ker se je velike kače bal, je dejal:
»Hm, hm, jaz ti jo že dam, a vem, da te nobena hčerka ne bo marala.«
»S seboj me vzemi, pa jih vprašaj!« je gož tiščal svoje.
»Pa pojdi z menoj!« se je odločil kmet, zadel sekiro na ramena in odšel domov. Za njim se je plazil dolgi gož.
Ali ko sta prišla domov, so se hčerke tako ustrašile velike kače, da so zavreščale in poskakale na peč. Oče pa jim je povedal kako in kaj.
»Goža že ne maram za moža!« se je zadrla prva hčerka. »Rajši grem živa v grob!«
»Tudi jaz ga ne maram,« je druga hčerka ošabno za¬vihala nos. »Rajši se nikoli ne omožim!«
Tretji hčerki pa se je oče smilil, smilili pa so se ji tudi konji, ki so tako težko plužili po strmih njivah, zato je tiho odgovorila:
»Oče, če bodo poslej naši konji zares laže vlekli plužno po rebreh kakor doslej in kakor obljublja gož, bom pa jaz šla z njim v zamož.«
Komaj je spregovorila, je gožu počila na hrbtu koža in iz kačje levi se je izmotal prelep mladenič, ki je objel svojo nevestico in del:
»Pred dolgimi dolgimi leti, ko je na Teru še stal grad, me je moj oče graščak preklel, ker se nisem hotel oženiti po njegovi všeči. Da bi postal gož!' je zaklel. ,In da bi se prej iz kače ne spremenil v človeka, dokler se ne boš oženil!' Očetova kletev se je uresničila. Še zdaj bi se plazil po pečevju Konjščice, če bi ne bilo tebe! Tvoja dobrota me je rešila. Ker pa našega gradu ni več, bi rad ostal kar pri vas in kmetoval.«
Srečni oče je pripravil gostijo, ki je trajala tri dni in tri noči. Vsi svatje so veselo gostovali in rajali, le prve in druge hčerke ni bilo na spregled. Najstarejša, ki je bila surova zaderika, si je od kesanja, ker ni vzela goža za moža, pulila lase. Druga hčerka, ki je bila ošabnica, pa se je od črne zavisti z glavo zaletavala v zid... Tretji pa je od sreče sijal obraz, da je bila še lepša kakor prej.
Ko pa je gostija minila, je oče vprašal zeta, kaj naj stori, da bodo konji zlahka orali v strmih rebreh.
»To skrb pa kar meni prepustite!« je odvrnil zet. »Poznam skrivnost, za katero vi ne veste.«
In je šel po kačjo lev, ki jo je bil pred dnevi, ko se je rešil prekletstva, spravil v kaščo, jo zvezal v bič in z njim pognal konje, ki so pred težkim plugom kar zdirjali po strmi njivi. Tako so konji orali kakor še nikdar prej.
Toda vsaka stvar ima svoj konec. Kmet in njegov zet ter tri hčerke so pomrli, a bič, spleten iz kačje levi, je tudi preminil.
Dandanes pa po strminah Konjščice nič več ne orjejo ne s konji ne z volmi, ker kmetje ne vedo, da bi lahko orali po teh rebreh samo tedaj, če bi odrli živo kačo in njeno lev zvezali v bič. Ako pa bi se s takšnim bičem samo dotaknili para konj ali volov, bi potegnili težje breme, kakor ga more vleči sedem parov konj ali volov.