Kako se kolere ogibati, in kako takrat živeti, de bo prav
| Kako se kolere ogibati, in kako takrat živeti, de bo prav anonimno |
| |||||||||||||
Kolera se od dné do dné bolj razširja in se že tudi v slovenske kraje pomikuje. Treba je tedej, de se te ptuje gostinje, ki nas je že enkrat obiskala, zdej ko vdrugič pride, ne vstrašimo. De se je pa ne vstrašimo, je treba, de nas pazljive najde, ne pa de nas nemarne zaleze.
Kolera je kuga, in po kužni šegi se je pritêpla k nam iz Azije; zató se aziatska kolera imenuje v razloček tiste kolere, ktera je, dokler svet stojí, tudi pri nas domača in se vsako léto poleti sèmtertjè prikaže.
Aziatska kolera pa je čudna bolezin; dostikrat se očitno kaže, de jo zdravi človek od bolniga naléze, ‒ večidel pa ni takó, in skušnje kažejo, de duhovni, zdravniki in strežniki bolnikov, ki so imeli vedno z bolniki opraviti, je niso nalézli. Ta poterjena skušnja nam zamore biti močna tolažba, se kolere ne preveč bati.
Ko se je na Dunaji létas kolera zopet prikazala, je oznaníla zdravniška komisija poglavitne vodíla: kako se je ob času kolere ravnati; ‒ ta poduk je unidan poslovenil „Pravi Slovenec”, po kterim ga večidel tudi svojim bravcam na znanje damo ter prosimo, de bi ga bravci krog in krog razglasili. Takóle se glasí pràv po domače:
Kolera se je, desiravno ne sploh, vunder tù in tam začela pokazovati. Čeravno se mora ta pričetek žalostna prikazen imenovati, je vunder velika tolažba v tem, de je z veliko previdnostjo vunder večidel mogoče, se hudih nasledkov te bolezni obvarovati.
Kolera namreč ima lastnost, de se začne skorej vselej s tem, de začnè človeka po malim na drisko gnati. To gnanje na mehko terpí dostikrat več dní. Bolehni človek se pri tem, razun de se enmalo slabejiga čuti, navadno dobro ima, jed mu diší in svoje dela opravlja. Naglama pa gnanje na drisko, ktera se dostikrat še ne porajta ne, hujši postane, dostikrat brez posebniga vzroka, dostikrat pa zavoljo jedíl, prehlajenja, dušnih pregibov, strahú, jeze ali žalosti, posebno pa po vžitji pijač in zdravíl, ktere kri razgrejejo, postavim po vžitji zavretiga, kuhaniga vina, černiga kafeta, ruma, žganja, pôpra, sladke skorje ali cimeta, Hofmanovih kapljic i. t. d., in driska se preverže v pravo kolero, ktera potem bolnika v nekterih urah v narveči smertno nevarnost pripravi, kteri ga dostikrat nar imenitniši pomoč zdravnikova ne more oteti.
Skušnja je na Dunaji tudi pokazala, de se je kolera večidel iz prejšnje zanemarjene ali slabo ozdravljane driske začela.
Posebno pride tedaj na to, to o začetku malo porajtano drisko ustaviti, ktero se mora o začenjanju ali že v popolnim nastopu kakor pervi začetek kolere misliti. Tako je mogoče vbraniti, de se bolezin do vikši in življenju nevarne stopnje ne razsnuje. Gotovo je pa, de zdravniška umetnost večidel to drisko ustaviti, in torej koleri o njenim pervim začetku v okom priti zamore.
Iz tega se dajo naslednji imenitni in tudi tolažijoči uki za vse kraje posneti, kterih še kolera ni dosegla.
1. Odslej ne nobene driske v nemar pušati.
2. Zoper njo, ko se začenja, nikakor ne tako imenovanih domačih zdravil se posluževati, narmenj pa tacih, ktere kri razgrejejo, kakoršne smo zgorej imenovali.
3. Koj, ko začne driska opominjati, se v posteljo vleči in se vsake jedí, razun lahke goveje župe, in vsake pijače, razun vode, zderžati.
4. Brez odloga po zdravnika poslati, kér zamore samo on po razmeri posebnih okoljnost in životne postave primerno pomoč dati.
5. Nobenih očitno hvaljenih ali na prodaj ponujanih zdravil zoper kolero ne vpotrebovati, kterih mnoge so se doslej bolj škodljive kakor koristne skazale. Odsvetjajo se tedaj ojstro vse take zdravila.1
6. Zmerno jesti in piti je vselej, posebno pa o kužnih boleznih, priporočiti.
Slabo in dostikrat škodljivo pa je, svoje navadno življenje naglo premeniti in druge jedí in pijače vživati, kakor jih je kdo vajen. Ostani tedaj vsak pri svoji navadi (se vé de, če nisi razujzdano živel) in ne boji se prihodnje ali že nastane bolezni. Sploh se je varovati vsake terde, premastne jedí, slabiga polsprideniga mesá, spridenih nasoljenih rib, gob, slabo zamešeniga kruha kmalo po peki, nezreliga kisliga sadja, po kterim rada merzlica ali driska pritisne. Posebno škodljivo je želodec preopasti, zlasti na večer.
7. Prehlajenja, posebno razgretiga života, se je skerbno varovati. Zavoljo tega je treba, se po potrebi létniga časa oblačiti in noge vedno na gorkim imeti. Pa nikar ne preveč gorko se oblačiti, kér se tako človeka preveč spotí in ravno zavoljo tega prav lahko prehladí.
8. Zmerno vživanje čistiga zraka pod milim nebam, životne, moči primerjene in človeka ne preveč oslabijoče dela ohranijo život pri moči in obvarjejo kolere kakor sploh vsake bolezni. Zdravi ljudjé, kteri imajo svoje dela navadno v hiši, se morajo tedaj vsaki dan kaj časa pod milim nebam sprehajati in sčasama tudi bolj osorniga vremena privaditi. Slabotni, hiravi ljudjé pa nej prosti zrak s previdnostjo vživajo; posebno se imajo osorniga, mokriga in merzliga vremena varovati.
9. Spanje je za ohranjenje in ponovljenje močí potrebno, in nič ne storí človeka k bolezni bolj nagnjeniga, kakor nočí, ki jih prečuje. Pojdi tedaj vsak večer zgodej v posteljo in varuj se ponočniga rojenja in vsiga razujzdanja, ktero človeka oslabí in bolehniga dela.
10. Zmerno vživanje žganih pijač se zamore samo temu pripustiti, ki jih je vajen. Nič pa ni o koleri nevarnišiga, kakor pijanost, in skušnja je pokazala, de je kolera ljudí, ki so bili pijančevanju vdani, v pijanosti naglama napadla in v malih urah skorej vse pomorila.
11. S tiš želodcam človeka bolezni rajši napadejo; nasvetje se tedaj, zjutraj kaj gorkiga v-se vzeti.
12. Silno veliko je v vsaki kugi posebno pa o koleri na snažnosti ležeče. Iz skušnje se vé, de nobena bolezin takó zlo, kakor kolera, za nesnažnostjo ne gré. Posebno škodljive so v tem ožiru z ljudmí napolnjene in slabo prezračene (preluftane) prebivališa; zavoljo tega je dobro, ob času kolere v prenapolnjene prebivališa menj prebivavcov djati, ali pa če je mogoče, tako natlačene gostače čisto preseliti. Zlasti pri ubožnih ljudéh nej gosposke na to gledajo.
Slaba studenčina, zanemarjeno trebljenje gnojníš, slabi odtoki nesnažnosti, opušeno čejenje sekretov ne delajo samo poti koleri, ampak ji še zlo zlo pomagajo v njenim razširjanji.
13. Prebivališa se nar pravniši prezrakujejo, če se okna odpró in brinov lés na železni lopati s plamenam vžgè. Takó se sprideni zrak narberžeje iz stanic prežene.
14. Dušni pokoj je nar posebniši in nar gotovši angelj varh vsih ljudí zoper vse bolezni. Varuj se tedaj vsak jeze, hudovanja, tarnanja in strahú. Kteri se bolezni silno bojé, nej se vsiga varjejo, kar bi jim bolezin naključiti utegnilo. To se jim resno nasvetje. Pa še bolj se bodo varovali, če svoj prevelik strah in boječost s prepričanjem ob moč denejo, de je ložeje mogoče, z natanjčnim spolnovanjem imenovanih vodíl in s pravnim življenjem bolezni oditi, kakor če se v neprenehanim strahú živí, po vsih zoperbolezinskih pomočkih roke stegajo, nenavadno strahama živí in v zapertim spridenim zraku prebiva.
V sklepu nej je še v tolažbo povedano, de kolera, kakor skušnja učí, bolj in bolj svojo moč in nevarnost zgubuje, kolikor bolj se v zmerno tople kraje pomika, in de se ta, v našim podnebji ptuja bolezin lahko odverne in odpravi, če je življenje zmerno in pametno in če se zdravniška pomoč ne zamuja.
1) Če clo ni mogoče, kakiga zdravnika v roke dobiti, de je človek popolnama zapušen zdravnikove pomoči, je treba, de ljudjé za kakošno pametno pomoč sami vedó, in od te bomo drugo pot govorili. Vredništvo.