Kako so Lemberžani v Ljubljano hodili

← Kako so se Lemberžani v lanu kopali

Kako so Lemberžani v Ljubljano hodili Kako so Lemberžani v Ljubljano hodili Niko Kuret

Kako so se Lemberžani v Trst vozili →

Spisano:	Katja Žnideršič
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kako so Lemberžani v Ljubljano hodili

Lemberžani so že dosti slišali o Ljubljani. Pripovedovali so si, da imajo tam hiše z dvema, kar, še s tremi vrstami oken, da je tam mnogo cerkva, ki so vse drugačne kakor lemberške, da po mestu teče voda z nič koliko mostovi in da se sredi mesta vzdiguje visok hrib z mogočnim zidovjem. Lemberžane je vsako leto bolj imelo, da bi Ljubljano videli. Nazadnje so se le odločili, da gredo na pot.

Takrat seveda še ni bilo železnice. Treba je bilo iti peš. Tedne in tedne so se pripravljali in tako so nekega dne le odrinili. Krenili so navsezgodaj od doma in so ves ljubi božji dan dobre volje koračili proti beli Ljubljani, da bi zjutraj ne zgrešili smeri. Ponoči prikolovrati kmet mimo spečih Lemberžanov. Ogleda si jih od blizu in jih spozna. Ugane tudi, kam so namenjeni. Šaljivec, ne bodi len, vsakega po vrsti zasuče v nasprotno smer. Zdanilo se je in Lemberžani nadaljujejo v prvem jutru svojo pot. Zvečer pridejo do kraja, ki bi po njihovih računih moral biti Ljubljana. Ko pa se v njem natančneje razgledajo, vzkliknejo v en glas: "Hudimarja, saj je Ljubljana prat takšna kakor naš Lamberg!" A šele tedaj, ko so jih začudeno začeli pozdravljati njihovi lastni rojaki, ki so bili ostali doma, so spoznali, da so resnično spet v Lembergu! Kako se je to zgodilo, pa Lemberžani niso nikoli mogli dognati.