Kako so Pretržani šac kopali

Kako so Predtržani »šac« kopali. (Radoljška legenda). Zložil Matevž. Anton Danilo

Viri:	Predtržani, Prešeren in drugi "svetniki" v gramofonu! Spisal in govoril C. Danilo, član slovenskega gledališča v Ljubljani. Ljubljana, 1911.
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Trije pretrški možje
se danes zelo veselé.
Kaj bi veseli ne bli,
k se jim sreča smeji.

Saj danes je zadnji dan,
da treba bo pljunit na dlan,
ker nocoj kopljejo zaklad,
denarjev dobi vsak, kolikor rad.

Se šnopsa nasrka vsak,
ker šac varuje sam vrag;
de bodi dosti korajžni vsi,
če ž njim se bo treba pretepati.

In predno bomo šac vzdignili,
treba je še žegna v tej sili.
Njih ženske škrope jih s sveto vodo,
Da njih mož vragi ne odneso.

Korajžno napotijo se zdaj
na določeni kraj,
enajst je ura odbila,
pomagaj nam ti, sveta Cila.

Na klancu pr' starem znamenji
zakopanega denarja je mernike tri.
Tu se vstavijo pretrški možje
in kopljejo šac iz črne zemlje.

Kopljejo mirno in vsi molče,
da se hudobni duhovi ne zbude.
Vmes po tihem kolnejo ko biriči, –
a, glej! prikažejo se jim štirje hudiči.

Ker se rožnega venca in svete vode
ti prokleti vragi ne boje,
tržani poskočijo v strm
in se skrijejo za velki grm.

Ko pa brez sape domu prileté,
jih ženske spet z vodo škropé.
Torej jih niso zastonj kropili,
Ker so jih štirje vragi podili.

Prinesli domu so glavé pobite
in obraze od potu zalite.
Bog in svet božji križ! –
Žepi so bili polni miš.

Naj pa ostane to samo med nami,
Ker ti vragi so bili tud' Pretržani sami.
V spomin pri starem znamenju stoji še kamen,
– Amen!