Kako sta se mož in žena pomirila
Kako sta se mož in žena pomirila Fran Nedeljko |
|
Neki mož je vedno pretepal svojo ženo, ker mu ničesar ni po godu storila. Necega dne pa sreča gredoč po svojih opravkih neko ženo. Hitro si nekaj domisli in začne nepremično zreti proti nebu. Žena ga vpraša:„Kaj pa gledate tako nepremično?"Mož ji pa odvrne: „Ravno sem padel iz nebes in gledam, kje je tista luknja, iz katere sem padel, da bi se zopet-splazil v nebesa!"„O joj! iz nebes ste padli? Ali ste videli tam mojega ranjcega moža?"„Kaj pak! saj sva najboljša prijatelja!" „Kako pa mu kaj gre, ali mu ničesar ne manjka?" „Prav dobro se mu godi in nič druzega mu ne manjka, kakor denarjev!" „O joj! ali bi mu vi ne hoteli nesti kaj denarjev?Saj jaz možu rada pomorem." „Zakaj pa ne? Le dajte!"Žena mu je naložila polno vrečo denarjev, da bi je nesel njenemu možu v nebesa.Mož pa jo je hitro pobral domov in se ni mogel smeha vzdržati.„No!" rekel je svoji ženi, „sedaj te ne bodem več pretepal, ker vidim, da je še več neumnejših žensk na svetu, kakor si ti!"