Kako te čakam (odgovor A. Gradniku) Kako te čakam
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Kako te čakam, Obzornik, 1963, št. 5, str. 343.
Dovoljenje: Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Zdaj ti je dobro, našel si svoj Mir,
a mene si pozabil vzeti s sabo,
da zatonila družno bi v pozabo,
ko se zaprla je za tabo dver.

Kako te čakam sleherni večer,
pripravljena za pot ob zori, mraku,
da skupaj, v novem domu na oblaku,
se vključiva v vesoljnih krogov tir.

Preveč zaorale brazde so globoko,
da bi lahkó jih zemlje plast zakrila,
da bi lahkó semena še vzkalila.

Zato ne čakaj, dragi, pridi pome,
naj s tabo v nič še moja bit potone!
V gluhote prazne prožim svojo roko …


Opombe urednice

uredi

Fran Albreht (17. 11. 1889, Kamnik - 11. 2. 1963), mož Vere Albreht.