Kaku se na krajnskim prosu mane

Kaku se na krajnskim prosu mane Jurij Japelj

objavljena v reviji SRP, številka 83/84

Spisano:	17. junij 2011
Izdano:	1784
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

»Drevi bomo prosu meli,

dekla, pojd sosed iskat,

rec', ob shestih bomo jeli

tamkaj, ker smo drugekrat.

Gledaj, de bosh naprosila

narmajn pet al shest deklet,

vsaka bode vzhe dobila,

de brez para ne gre met.

Jest imam pet korenjakov,

kir se snopja ne boje

zraven bo she kdo perskakov,

de se srote ne zgube.

Pod je lejp, brhka kopica

che lih ena omedli,

al to drugo prime ica,

se na kopo polozhi.«

Dekla je zhe vkup dobila,

kar je rekal gospodar,

luch je pod vzhe razsvetila,

ker bo mel za param par.

Zdaj si slejdni snope zbira

in pod noge zaluchi,

zdaj se v steno vsaki upira

inu snop z nogo vrti,

zdaj ga, kir predalech pride,

z drugo spet nazaj dobi,

zdaj se s param z ritjo snide,

zdaj ga ona zaroti:

»O ti kozel srboriti,

al ne bodesh gmaha dal!

Kmal ti znamo narediti,

de bosh na kopici spal.«

»Kaj chenchash, ti uboga reva?«

ji nje fant odgovori

inu jo vzhe na kopo deva,

de vse shtiri pomoli.

Ta eksempel vsi ti drugi

per tej prichi ponove

ter na vrhi enga drugi

kakor snopje tam lezhe.

Fantalini se krohlajo,

punce pak hudu perte,

ene fante shegetajo,

de jih zdajci popuste.

Te se gori brzh zravnajo

in se v enga zazheno,

tega sem ter kje degajo

inu ga srechnu podero.

Ta je njih narvechi hvala,

al se malkadaj zgodi,

vechidejl jih eden vala,

kakor koli sam zheli.

Kdor za druge shpase vprasha,

jih bo zvejdil she kaj vech.

Zdaj se gor pernese kasha,

zdaj denite snope prech!