Kancioni
| ← Triolet | Kancioni (Objavljene nezbrane psmi) Ivan Cankar |
Sreča → |
| |||||||
1
Fantastiške podobe ve nekdanje,
kakó ljubó ste mi nočí sladile,
ko v sanjah o ljubezni hrepeneči
zemljó so misli moje zapustile
in v novem svetu so mladostne sanje
topile v togi mi srcé in sreči. — —
Zdaj verzi mi krepkó zveneči
—otroške sreče in bolí glasovi —
budijo spet na tiste dni spomine —
oglašajo se kakor iz tujne;
a vsi ognjeni čuti, srcu novi,
mladenka, vlečejo me k tebi sami —
kakó bi plaval duh moj nad zvezdami?
2
Oh, v vsem trpljenju mojem si ledena,
ledena kakor krasen kip bogínje;
in táko sem te v sanjah zrl sinoči:
žarelo nad teboj nebó je sinje,
ob tebi cvela je pomlád zelena.
Tedaj pa k zemlji splavajo cvetoči
takó sladkó pojoči
nebeški angeli v snežnih haljah.
In srce ti drhtí v teh lepih glasih,
kot nikdar ni drhtelo v prejšnih časih...
Izgubljajo se pesmi v zračnih daljah...
a spet so mi v ljubečem srcu vzklile,
da tvoje bi, mladenka, omečile.