Karel Destovnik - Kajuh: Ob novem letu
← Okupacija | Ob novem letu Karel Destovnik - Kajuh |
Kje si, mati → |
|
Let tisoč in ne samo tisoč,
dvatisoč, še delj in še delj
smo hlepeli, hlastali po tebi,
ti leto poslednjih računov
in prvih sadov ...
Ti, ki so v srcih te sužnji nosili
ti, ki tlačani so zate se bili
in, ki o tebi smo vsako jesen govorili,
vsako jesen, ko je svet bil prav tak ko grobišče –
takrat smo si mislili:
kmalu nas sreča in pomlad obišče ...
To leto bo naše
in naša bo letos pomlad,
prišlá bo tako,
kot prišlá je enkrát,
a vendar drugače ...
Res, s cvetjem,
a s puško na rami;
letos bo v boju prišla in s kosámi
s katerimi bomo plevel pokosili,
z rokami prišla bo,
ki z njimi iz kamenja bomo gradili,
iz kamenja tega sveta, ki letos ga bomo zrušili ...
Zato bo to leto le naše,
in naša bo letos pomlad!