Kda je Bog ustvaril čebele.
| ← Slavec. | Sto narodnih legend Anton Kosi |
Zakaj slave čebele sveti večer. → |
| |||||||
Sin božji, viseč na križu med dvema razbojnikoma, je trpel neznosne bolečine. Poleg drugih težav in bridkosti ga je obhajala tudi neizmerna žeja. Tedaj mu pomoli vojak gobo, namočeno v kis. Vzveličar vzame nekoliko kapljic, toda grenka pijača mu izvabi mnogo potnih kapljic na čelo.
Da bi postavil spomin na prebridko uro, je prosil Kristus nebeškega Očeta, naj iz teh poznih kapljic ustvari živalce, ki bi vzgledno marljivo nabirale sladko tekočino – med. Njih trudoljubivost naj bi ljudje posnemali, sladko strd pa uživali, da bi pozabili bridke ure vsakdanjega življenja.
Oče nebeški je izpolnil to željo in je še tisti dan ustvaril čebele. Za stanovanje jim je odmeril drevesna dupla, kjer je bil Jezus na lesenem križu izdahnil dušo. Kasneje so začeli ljudje čebelam narejati posebna stanovanja – koše ali panje, in najljubši jim je baje panj, spleten iz divje vinske trte. Zakaj neki? Zato, ker so stebelca te rastline zelo podobna trnjevi kroni, katero je imel Kristus.
Ker je Bog ustvaril čebelo v spomin na pregrenko smrt božjega Odrešenika, ljudje o nji ne govore, da »pogine« kakor druge živali, ampak da čebela »umrje« kakor človek.
Iz njene strdi pa se pridobiva vosek za sveče. Te gore pri vsakem svetem opravilu, ki nas tudi spominja pregrenke smrti božjega Vzveličarja.
Zap. Ant. Kosi.