Kdo
| Kdo Neža Maurer in Dušan Muc |
| |||||||||||
UKAZ uredi
Je hudo? Je bridko
Pred televizorjem sedeti,
Poslušati, da rastejo ušesa,
Gledati, da lasek vsak se nasrši –
A iz oči
Nič več rešilnih kapljic ni …
Nihče se ne usmili.
Hudo je.
Bridko je.
BEG uredi
Nebotičniki so se skregali,
Se drug na drugega drli –
In se skoraj podrli.
Hiše so se režale,
Na dvorišča počepnile,
Lužice spustile …
Letala so letala,
Oblake naredila –
Sonce so zakrila.
Na noge brž in na kolesa –
Rešujmo si telesa!
Lepa so in prožna – a vsak ima le eno!
(Tudi glavo, tudi glavo!)
Goni, teci, reši se
za vsako ceno.
STRAHOVI uredi
Trije palčki-cepetalčki
So zvečer iz hrupnega mesta zbežali,
Baterijo prižgali,
Se čez travnik pognali,
Krtine teptali –
In tri strahove bele
Seboj za nos vodili.
Trije velikanski strahovi beli
Se zavoljo lučke prestrašeni drhteli …
Vse živo prepodili.
PREPOVEDANO uredi
Od nikoder nista prileteli –
Rodili sta se
Vsaka pod svojim zelenim nebom :
Kresnička in še ena kresnička …
Zares?
A?
Kresnička in še ena kresnička?
Ne. Dva otročička.
BREZNO uredi
Brezno ni brez dna.
Iz česa je dno:
Iz neba?
Iz zla?
ONSTRAN uredi
Kaj je v daljavi?
Kaj je tam onstran?
Kaj je za robom sveta?
Ah,
Nekaj zelo zelo …
Nekaj prelepega …
DALJAVE uredi
Lepo je, če si zvedav.
Tiho, tihceno ti duša brni
Kot tračnice od vlakov in od daljav …
Te zares ničesar ni strah?
Lej, onstran proge potuhnjeno jezero spi …
Kaj če popusti jez?
Trden je, trden …
Kdo ve, si otrok to le umišlja –
Ali je res?
ČUDEŽ uredi
Ej, kako je velik!
Kako je svilnat!
Kako je prijazen!
Mene ima rad!
Mene tudi, mene tudi,
Mene tudi, mene tudi
Mene tudi, mene tudi
Mene tudi, mene tudi …
Vse ima rad!
Vse ima enako rad!
To je čudež!
IGRA uredi
Sonček grič,
Sončne jagode …
Deklicam rdeče žarijo
Usteca in lica.
- vse to je tudi zame,
za moje mladiče, -
se oblizne lisica.
A glej – onstran griča –
Črno znamenje:
Ni volk, ni roparska ptica …
Vrat izteza,
V vse smeri opreza.
Lovec!
Kaj hoče?
Si kaj želi?
Se tudi on česa boji?
MRGOLENJE uredi
Ali lahko nebo
Pade na tla –
Če vanj isti hip
Poletijo jate ptic,
Milijarde puščic,
Letal najmanj milijon …
Vmes kak balon.
V njegovi košari slon –
A na njem mrgoli radovednih rok, nog in oči …
Se lahko nebo utrga,
Pade na tla
In zdrobi?
HOČEMO uredi
Ogromna je, razkošna,
Tako slastno vabljiva …
Mi pa smo majhni,
A tako željni, iznajdljivi :
Prihulimo se,
Skrivaj priplazimo,
Se zaganjamo, skačemo,
Prosimo, jočemo,
R a s t e m o –
Samo da torto dobimo!