Kdo

Kdo Neža Maurer in Dušan Muc

Spisano:	Uredila Urška Gašperič
Viri:	Maurer, Neža (1997). Kdo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

UKAZ

Je hudo? Je bridko

Pred televizorjem sedeti,

Poslušati, da rastejo ušesa,

Gledati, da lasek vsak se nasrši –

A iz oči

Nič več rešilnih kapljic ni …

Nihče se ne usmili.

Hudo je.

Bridko je.

BEG

Nebotičniki so se skregali,

Se drug na drugega drli –

In se skoraj podrli.

Hiše so se režale,

Na dvorišča počepnile,

Lužice spustile …

Letala so letala,

Oblake naredila –

Sonce so zakrila.

Na noge brž in na kolesa –

Rešujmo si telesa!

Lepa so in prožna – a vsak ima le eno!

(Tudi glavo, tudi glavo!)

Goni, teci, reši se

za vsako ceno.

STRAHOVI

Trije palčki-cepetalčki

So zvečer iz hrupnega mesta zbežali,

Baterijo prižgali,

Se čez travnik pognali,

Krtine teptali –

In tri strahove bele

Seboj za nos vodili.

Trije velikanski strahovi beli

Se zavoljo lučke prestrašeni drhteli …

Vse živo prepodili.

PREPOVEDANO

Od nikoder nista prileteli –

Rodili sta se

Vsaka pod svojim zelenim nebom :

Kresnička in še ena kresnička …

Zares?

A?

Kresnička in še ena kresnička?

Ne. Dva otročička.

BREZNO

Brezno ni brez dna.

Iz česa je dno:

Iz neba?

Iz zla?

ONSTRAN

Kaj je v daljavi?

Kaj je tam onstran?

Kaj je za robom sveta?

Ah,

Nekaj zelo zelo …

Nekaj prelepega …

DALJAVE

Lepo je, če si zvedav.

Tiho, tihceno ti duša brni

Kot tračnice od vlakov in od daljav …

Te zares ničesar ni strah?

Lej, onstran proge potuhnjeno jezero spi …

Kaj če popusti jez?

Trden je, trden …

Kdo ve, si otrok to le umišlja –

Ali je res?

ČUDEŽ

Ej, kako je velik!

Kako je svilnat!

Kako je prijazen!

Mene ima rad!

Mene tudi, mene tudi,

Mene tudi, mene tudi

Mene tudi, mene tudi

Mene tudi, mene tudi …

Vse ima rad!

Vse ima enako rad!

To je čudež!

IGRA

Sonček grič,

Sončne jagode …

Deklicam rdeče žarijo

Usteca in lica.

- vse to je tudi zame,

za moje mladiče, -

se oblizne lisica.

A glej – onstran griča –

Črno znamenje:

Ni volk, ni roparska ptica …

Vrat izteza,

V vse smeri opreza.

Lovec!

Kaj hoče?

Si kaj želi?

Se tudi on česa boji?

MRGOLENJE

Ali lahko nebo

Pade na tla –

Če vanj isti hip

Poletijo jate ptic,

Milijarde puščic,

Letal najmanj milijon …

Vmes kak balon.

V njegovi košari slon –

A na njem mrgoli radovednih rok, nog in oči …

Se lahko nebo utrga,

Pade na tla

In zdrobi?

HOČEMO

Ogromna je, razkošna,

Tako slastno vabljiva …

Mi pa smo majhni,

A tako željni, iznajdljivi :

Prihulimo se,

Skrivaj priplazimo,

Se zaganjamo, skačemo,

Prosimo, jočemo,

R a s t e m o –

Samo da torto dobimo!