Tolminske narodne pravljice
Kdo je ubil zmaja?
Ciril Drekonja
Spisano: Anja Kokošin
Izdano: Tipografia Consorziale v Trsta
Viri: 93782272
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


KDO JE UBIL ZMAJA ?

Živel je mladenič, ki mu doma ni bilo živeti, pa odide po svetu, da si poišče kruha in sreče. Bil pa je mladenič že od rojstva zelo močan. Hodi po svetu in pride v kraj, kjer so ljudje trpeli hudo nadlogo. V jezeru je živel zmaj s sedmerimi glavami. Daleč naokoli ni bil človek varen pred njim. Mnogo ljudi je že pokončal in še so se dogajale nesreče vsak dan. Kralj tiste dežele je razglasil, da da onemu, ki premaga zmaja, svojo hčer za ženo in da mu izroči tudi kraljevsko oblast. Mladenič izve za kraljevo oznanilo, pa se pripravi, da gre nad zmaja. Stopi v grad in se javi, da gre na boj. Kralj ga radevoljno sprejme in se zveseli njegove odločitve. Mladenič se oboroži s težkim mečem ter se odpravi proti jezeru. Da je šel mladenič na boj, izve tudi velikaš, ki bi bil rad postal kralj. Opravi se tudi on, se poslovi pri kralju in gre na pot. A le od daleč sledi mladeniču, ker se boji, da bi ga zmaj ne napadel. Mladenič pride do jezera. Zmaj plane nanj, a on mu poseka v hudem boju vseh sedem glav. Ko opravi delo, poreže iz ust vseh sedem jezikov, glave pa pusti pri jezeru. Radi hudega boja se počuti zelo trudnega. Gre v gozd in zaspi. V tem se približa k jezeru velikaš, ki je do tedaj le od daleč opazoval boj. Hitro pobere vseh sedem glav, jih spravi v vrečo ter se vrne v grad.

— 44 —

Kralj se zveseli, ko mu povedo, da je zmaj mrtev in dežela rešena. Hitro priredi bogato gostijo in okliče zaroko med velikašem in svojo hčerjo. Ko se vsi najbolj vesele, stopi v grad mladenič in prosi služabnike, naj ga peljejo pred kralja. Stopi pred vladarja in mu pove, da je končal zmaja s sedmimi glavami. A kralj se razhudi, češ, da je lažnik. Z roko pokaže na velikašla in še mu pokaže sedem glav pa pravi: «Glej, ta junak je končal zmaja!« Mladenič se nasmehne in pravi: «Vsaka glava ima svoj jezik.» Odpre usta zmajevim glavam, pa v nobeni ni bilo jezika. Zdaj seže v torbo in izvleče iz nje sedem jezikov, jih položi pred kralja ter pravi: «Tako naj se dopriča, kdo je v resnici ubil zmaja!» Kralju je sedaj jasno, da je mladenič pravi junak. Hitro ukaže vojakom, da zvežejo velikaša in ga vržejo v ječo; mladeniča pa zaroči s svojo hčerjo in ga okliče za bodočega kralja. Kmalu so praznovali poroko med mladeničem in kraljevo hčerjo. Po poroki pa je kralj izročil mladeniču tudi krono in vladarstvo.