Kimavec
Kimavec Črtomir Šinkovec |
|
Kimavec
urediPlevice v repi niso še končale pletev,
ko že lagodno vozim gnoj za zimsko setev.
In mati v vrtu rdeča jabolka pobira,
po ajdi dozoreli se s skrbjo ozira.
Dozôri srečno nam, deviška ajdica,
da kruha bo dovolj in žgancev polna skleda,
da zrasla nam bo deca srečnega pogleda,
med njimi kakor jelka moja Majdica.
In orjem, orjem kot globoko lemež more,
pred mano rjava zemlja se drobi, sesiplje,
konjiči prhajo in trudna trta škriplje
in južni veter že prinaša dež čez gore.
Samota ko težak pod sivim nebom vzdiha,
z meglo drevesa gola v rebri šepetajo,
je žalost legla na pobočja pusta, tiha,
že brin črni in koze v bregu meketajo.