Kip (Tomaž Šalamun, 2)

← Omet odpada

Kip Letni čas Tomaž Šalamun

Topalčikov →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Brstičje, ki visi s planeta, se bo
spralo. Žilice bodo popokale. Pride v

fotelj, usede se in piše, prava čokica za
reklamo. Bele miši, ste po stenah? Kite na

belih svitrih, ste na ljudeh? Pod fotografijo bo
pisalo, American, born Croatian. Z voljo,

pa tudi če imamo deset konic, dosežemo
vse. Moko, sam jo nosiš, listke, sam jih

tipkaš. Z besom metati v koš, to je delal
Beethoven. Živko je šel na kamion, ampak

potem je šel dol bruhat. Doma je imel
periskop, in v kleti, vemo, zakaj, moj

Lujotov kip, moj penis, ki mu ga zdaj
podarjam, čeprav ga nisem sam ustvaril.