Kip (Vera Albreht)

Kip Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Kip, Obzornik, 1958, let. 13, št. 3, str. 189.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kip

Z belimi očmi, kot mrtva riba,
zre vame iz kota leseni svetnik.
Odpadlo zlato, ki leska več nima,
odkriva trohnobo baročnih oblik.
Dvignjeno roko, ki čas ji razjedel je prste,
preroško iznad gub dviguje v nebo.
Nekoč je v oltarju, postavljen med vrste
svetnikov, privabljal marsikatero oko.
Kip, ki ga je mojstrska roka rezljala
že pred stoletji, v moji sobi stoji.
Pred njim so v ponižnosti ljudstva klečala,
midva pa si tuje zreva v oči.

Opombe urednice

1. Vera Albreht, Kip, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6801.