Kita Frančišku Kotnik-u

Kita Frančišku Kotnik-u.
Mihael Opeka
Izdano: Slovenski narod 18. avgust 1890 (23/188)
Viri: dLib 188
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


In zopet on! Usode roka ljuta,
Kako je neizprosna tvoja moč!
Kako jeklena smrti sila kruta,
Enaka vihri, ki vzdivjá se v noč!
Jokali mi smo, plákala naráva –
Zaman! On spava, v tihem grobu spava!

Zaman solzé! Spomin samo nas téši,
Da vsem kedàj zapoje smrtni zvon;
Da ni najboljši smrti se ne reši,
Pozabnosti pa se otel je – on.
Kaj to, če truplo zemlja je objela?
Krepost njegova večno bo živela!

Možák je bil. Razum, srcé čuteče
In krepka volja tvorijo moža.
Pri njem se vse je spajalo ljubeče:
Razum in volja, moč in čut srcá.
Značaj je bil. Ti redki so na sveti,
Enako kot v jeséni bodri cveti.
Kako sobrata ljubil je trpina!
Kričači-domorodci, v senco vi!
Vam na jeziku le je domovina,
In bližnjiki vsak sebi ste sami!
On bil je drug. Todà levica znala
Najčešče ni, kar je desnica dala.

Poslèj ga ni! Srcá turobno žalje
Ne more zábiti besede té –
Poslèj ga ni! A njega On pozvál je,
Ki slednje blago osrečí srcé.
Počivaj sladko v groba tihi jami,
Uživaj večno srečo nad zvezdámi!