Kje sem bil?

Sinoči sem posteljo pustil,
Ob zori domu sem prišel;
Oči od bedenja rudeče,
Na persih sem šopek imel.

Skerbljivo me mati pokara,
Pokara me oča ostro;
Očitanje njuno me žali,
Pri serci je meni hudo.

Pa oča se moti in mati,
Misle, da sem skrivno grešil;
Saj nisem bil v hramu pri ljubi,
Na grobu pri ljubi sem bil.

Na šopu ni jutranja rosa,
Od solz mi je šopek rosan;
Ni tergan na ljubinem oknu,
Na grobu je ljubinem vbran! —