Cannes Klet v Ptuju
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun
St. Jeannet
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Schmuck! Ljubim te in ti popuščam. Kot luč v ogromni
temni kleti. Spredaj je dan, parajo se oblački kot
ustnice, rdeče, v oknu je moje sonce. Figovi listi,


same vijuge, temno zelena zamaknjenost, ki moram
biti zaradi nje konstantno na preži. Ugasni se.
Dan je. Kaplje so mi popadale dol. Grouilles tes


puces. Zamajaj je s svojim kljunom. Prhni in me
počakaj na drugem bregu. Ampak ne v raju. Slišiš,
kaj sem ti rekel? Ne v raju. Niti ne tako, da


bi si dajal kruh na žile, se dolgo božal in gledal,
če popusti. Ne bi popustilo. Nimaš pravih mlinov.
In tudi ne bi spremenilo ničesar, če ne bi kot


diletanti, povprek, ampak počasi, globoko, na
križ, o svojih venah. V miru in ritualu. V
natančnem zamiku robov in terorja. Ker ne bi


padel v raj, ampak v drek, bi bil bebec.
Diletant in bebec, pa ne po tem, kako mojstrsko
bi izstopil, ampak bebec, ker misliš, da


lahko sam izbiraš čas, ko se ti korenina
izruje in daruje. Bled si, ker te nisem
še bolj zmečkal, še bolj okrog razšibal in


razpošiljal. Slava ti hrope. Še vedno
mi padaš topo in zabuhlo. Ne hai neanche
un tocco di latinit`a di un gatto. Schmuck!