Klic po samoti
← Korak, ki odmeva | Klic po samoti Pesmi Srečko Kosovel |
Krik po samoti → |
|
- Da mi je priti v krajino polnoči,
- kadar se v polja razlije sinja tema,
- da mi je priti z ulic, kjer vse kriči,
- kjer se vse tre, ubija, trudi, peha!
- Da mi je priti v krajino polnoči,
- da v sveti samoti duša Boga spozna!
- Glej, jaz rem ranjen od vseh poti,
- ranjen sem od ljudi v globini srca.
- Da mi je priti v krajino polnoči,
- kjer samo zvezde žarijo, jezera dehte
- in kjer samo senca razliva se v oči,
- senca dreves kot poljub odprtim očem,
- kakor sam s srcem hočem in smem,
- da me poljubi On na bolestno srce.