Kljuke

← Kako živi dvigalo

Kljuke Velik sončen dan, Sloni v spačku Neža Maurer

Kadar pralni stroj prežvekuje →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Prvo kljuko sem pobožal.

»Dober dan!« voščila je.

Drugo kljuko sem pobožal.

Vprašala je radovedno:

»Mar iščeš si prijatelje?«

Tretjo kljuko sem pobožal

pa se priklonila je,

hitro mi odprla vrata

- najbrž rada me ima -

zablestela je in rekla:

»Tukaj si doma!«