Jež, krt in botra lisica Lonček, kuhaj
Koštrunček
Hrvaška pravljica
Sreča in Nesreča
Spisano: Urška Kadunc
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


KOŠTRUNČEK

Živeli so mož, žena in hčerka, imeli so koštrunčka in vsak dan so ga vodili na pašo. Prvi dan je šla past hčerka in na večer se je vrnila domov. Oče jo je vprašal:

»Koštrunček, si se dobro napasel?«

»Oh, kako naj bi se dobro napasel,« je odgovoril koštrunček, »ko me je pa privezala za trnjev grm, sama pa je zaspala ob meni.«

Drugi dan je mož gnal koštrunčka na pašo. Zvečer se je vrnil in žena je vprašala:

»Kako je, moj koštrunček, si se dobro napasel?«

»Oh, kako naj bi se dobro napasel,« je odgovoril koštrunček, »ko me je pa privezal za trnjev grm, sam pa je zaspal ob meni.«

tretjega dne je žena gnala koštrunčka na pašo. Zvečer se je vrnila, mož pa je vprašal:

»Kako je bilo, koštrunček, si se dobro napasel?«

»Oh, kako naj bi se dobro napasel, ko me je pa privezala za trnjev grm, sama pa zaspala ob meni?«

»Koštrunček, koštrunček, ti lažeš,« se je razjezil kmet. Pol koštrunčka je ostrigel, pol pa ne – in takega je pognal v širni svet.

Koštrunček je prišel v gozd. Zagledal je brlog in v brlogu mlade lisičke. Zlezel je v lisičji brlog. Ko je lisica prišla domov, je vprašala:

»Kdo je v mojem brlogu?«

Koštrunček je odgovoril:

»Pol goliček, pol koštrunček,

če te brcnem – joj, boli,

če te ugriznem, več te ni.«

Lisica je zbežala v gozd in srečala volka. Volk jo je vprašal:

»Botrica, le kam tako drviš?«

»Kaj ne bom drvela, ko je pa nekdo prišel v brlog k mojim mladičem,« je odgovorila lisica.

»Beži no, beži! Šel bom s teboj, saj sem močan in pregnal bom zverino iz tvojega brloga,« se je junačil volk.

Šla sta k brlogu in volk je rekel:

»Kdorkoli že si – pridi ven!«

Koštrunček je odgovoril:

»Pol goliček, pol koštrunček,

če te brcnem – joj, boli,

če te ugriznem, več te ni.«

»Botrica,« je rekel volk, »to je pa nekaj nenavadnega.«

Lisica in volk sta stekla v gozd in srečala ježa.

»Zakaj pa tako tečeta?« ju je vprašal jež.

»Kaj ne bova tekla,« je odgovorila lisica, »ko je pa nekaj prišlo v brlog k mojim mladičem in noče ven!«

»Jaz bom šel z vama in bom vrgel tisto iz brloga,« je rekel jež.

»Kaj, ti boš to naredil, ti bodljikavec, trapec, postopač! Le kako boš vrgel ven, če še jaz nisem mogel?« se je jezil volk.

»No, bomo videli, vse bomo še videli,« je rekel jež in res so odšli pred lisičji brlog.

Jež je zaklical:

»Kdorkoli že si – pridi ven!«

Koštrunček je odgovoril:

»Pol goliček, pol koštrunček,

če te brcnem – joj, boli,

če te ugriznem, več te ni.«

Tedaj se je jež zvil v kepo, se zakotalil v lisičji brlog in rekel:

»Ugrizni me, ugrizni me!«

Tako je govoril in pikal koštrunčka, dokler se koštrunček ni zmotovilil iz lisičine.

Volk in lisica sta planila po njem, a jima je ušel.

Ježek se je zakotalil po bregu in rekel volku:

»No, zdaj pa imaš bodljikavca in trapca in postopača!«

Hrvaška pravljica.