Ko da ljudje

← Naše oči

Ko da ljudje Pesmi Srečko Kosovel

Mrtve oči →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem> Ko da ljudje imajo po belih čelih vse polno ran, da jim lije kri čez belino teles v ozkih trakovih — v trnovih vencih, nevidnih, hodijo, ljubijo vse ljudi in jih ne sodijo in ne živijo, dokler ne pride kralj v rdečem škrlatu. ——— Kakor da bi blagor sejali trpeči ljudje z očmi svojimi med ljudmi, ljubijo te: predno so te spoznali.

Oni čutijo, kaj je bitja svetost, in čutijo, kaj je greha razbeljena ost — in ljubijo Krista, ker vedo: edino On je pravičen. — —

Ljudje se imamo lahko radi, a ne smemo soditi. — — On je med nami, ko bi se radi ljubili, a se ne moremo ljubiti. ——— Kako dobri so pozdravi ljudi, ki so v trpljenju grešili, kot da so si umili v dlaneh Kristusa oči. — —

Reklu so ji prešestnica, pa je bila dobra, o, dobra bolj od vseh, — o, kaj vse živi poleg zlobe, tesnobe zagrobne v ljudeh! — In sem jo poljubil na oči.