Kobarid
← Jagnje zakovice | Kobarid Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Oblaki so krasni → |
|
Venomer črn, hreščeče spi.
Kitka plava za mojo glavo.
Obrača se. Kot prej zvon,
ki vam je njegovo obračanje
ostalo samo v spominu. Krt ne
obrača zemlje. Zemlja se obrača
sama. Tribune gradimo, da bomo
ljudje stali drug ob drugem, drug
nad drugim. Na modri volni
je bel las. In spet stopim v
strelske jarke prve svetovne
vojne, ko so ljudje še vedeli,
da jih ne bo bolelo. Boli slabiče.
Odtrgana čeljust je katehet.