Komentar

← (pesem brez naslova)

Na poti Zvezdenje Robert Simonič

Svetlost →

Spisano:	M. Potokar
Viri:	Prepisano iz knjižne objave (COBISS)
Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 3.0
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Želja išče razdalji konec, času nehanje, bolečini ločitve mir. Duša pa služi kot poslanec neba v slepilu materialnosti budi spomin tiste starodavne matere - materije, v kateri je zapisano, da je oduhovljena Rojenica sinov Božanskega.

Delovanje duše je osvobojeno, v zedinjenosti (jogi), se giblje brez razdalje, brez časa, brez ločitve. Njena svoboda je svoboda predanosti ljubezni.

Pogum človeku, ki se prebuja v videnje! Ogenj solarnih angelov naj mu pomaga ubiti kačo materialnega slepila - ubiti slepilo, ne materije same! Slepilo materialnosti se kaže kot slepilo (iz) ločenosti iz enosti Božanske celosti, kot slepilo nezedinjenosti z Božanskim. Ogenj enosti prinese pravilno razločevanje imenovano viveka. Viveka se izrazi kot razločitev med utvaro razcepa (npr. razcep duh-materija kot slepilo) in stvarnostjo, ki je v svoji mnogolični izraznosti temeljno ena - enovita. Tako je dejanje uboja slepila dejanje pravilnega razločevanja, ki prinese videnje enosti. V tem videnju telo ni več materialnost, temveč Tempelj. Tempelj ognja enosti. V njem se duša smeje, smeje z neizmerno ljubeznijo.