Končan je sèn
← Odlomek iz ogrskoslovenske književnosti | Končan je sèn Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava Fran Neubauer |
Početek Gajevih »Novin« in »Danice« → |
|
■td lepim spomenikom stal,
'Konćan je sen» na njem sem bral;
>PoslavU ljubljeni nevesti
Ta spomenik sem ženin zvesti*.
OdšeI naprej sem — vrh grobćv
Nebrojno vencev in trakov,
In rože sveže in umetne
Sadijo ženice priletne
In deve cvetne po grobćh.
Vsem tem neznan je danes smeh.
Solzi se danes starćek siv
In moi res^, neupogljiv.
Ozri se danes kamorkoli,
Povsodi nema žalost moli! . . .
Pred mnogim grobom sem postal,
Napisov mnogo sem prebral.
Pa jeden vedno mi je v glavi,
Da lepi sen končan je, pravi.
Kateri sen? — al sen življenja?
Saj to življenje sanja ni!
Resnica bridka, čas trpljenja
V dolini solz je to vse dni . . .
Kateri sen? — o zemski areči.
GeloDGc.
!S49
Ko rosa jutranja blesteči?
Ta sčn, ki hip ga spremeni
V resnico grenko: > Sreće ni!*
Oj bridko srcu dć spoznanje,
Da svet nebrojnih zmot je dom,
Kjer nam srcć razdvaja dvom
In muči ga, skeli kesanje.
Življenja med — oslajen strup!
Prevare nas drve v obup . . .
A kdor junak si, trdno stoj !
Življenja viher se ne boj!
Ni sčn življenje, ti ne sanjaj,
In z delom sanje si preganjaj !
Za brate delaj in za doin —
Kaj mar ti zmote in kaj dvom!