Konec stavke

Za druga istoimenska dela glej Konec stavke.
Konec stavke
Ada Negri
Spisano: Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PFT2K1YF
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Pogledajo se, izžeti in bledi,
zaspani, gladni in mračni,
od boja trudni. Pa reče eden:
„Čemu naj umiramo lačni?“

In drugi: „Otroci so bolni od bede.“
In tretji: „V špitalu je žena.“
Nad njimi zabrije pa črno in mrzlo
od severa sapa ledena.

Mladenič iskrih oči se ustavi:
„Nikdar! Ne bomo se vdali!
Do zadnjega vsak ustrajati mora;
ljudje smo, nismo živali.“ —

Pogledajo se izžeti in bledi,
zaspani, gladni in mračni;
in v velikem molku se trese jim misel:
Čemu naj umiramo lačni?

Vzdihujejo v strganem svojem veličju,
sramote srce se jim trese.
Zavržene, resne se vrnejo sence
na delo. Do kdaj, pa ne ve se.