Korespondenca dr. Jos. Muršca

'

UREJA: Mojca

Spisano:	Ponatisk iz „Zbornika Matice Slovenske" za l. 1904 in 1905
Viri:	http://www.archive.org/stream/korespondencadr00murgoog#page/n11/mode/1up
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Častiti gospod Jakob Gomilšak, sedaj umirovljen profesor verozakona na državni realki v Trstu, mi je blagovolil izročiti korespondenco svojega ujca, l. 1895. v Gradcu umrlega profesorja dr. Jos. Muršca.

Slavna „Slovenska Matica" je ustregla moji želji ter sprejela Murščevo korespondenco za „Zbornik".

Pa je bil tudi pokojnik skozi desetletja v življenju našega naroda važna ličnost, ki je, oplojena z idejami svojega rojaka Stanka Vraza, z vnemo posegala v razvoj slovensko-hrvatske zajednice, uspešno delovala na slovniškem in šolskem polju, vodila l. 1848. graško „Slovenijo" in z njo ves Mali Štajer ter si postavila neminljiv spomenik v srcu svojih krajanov, Bolfančanov v Slovenskih goricah, bogato jim obdarivši cerkev in solo. Rodna mu župa bolfanška je po njegovi zaslugi med dosmrtnimi člani „Slov. Matice".

* * *

Pod točko A. sledi korespondenca, ki sem jo prejel iz njegove ostaline. To so pisma, pisana njemu.

Pod točko B. priđe nekaj listov, ki jih je pisal Muršec drugim. Nekoliko jih je objavljenih v „Domu in Svetu" iz l. 1901.; teh ne mislim ponatiskovati, pač pa jih hočem po glavni vsebini posneti. Pisma, ki jih je pisal Muršec Stanku Vrazu, se nahajajo v vseučiliški knjižnici v Zagrebu.

Nekaj pišem, ki jih je pisal Macun Muršcu, je že objavljenih V istem „Domu in Svetu", a nekoliko Vrazovih v „Djelih Stanka Vraza" V. Tuđi teh ne bom ponatiskoval.

* * *

Vsa pisma seveda nišo iste vrednosti. Mnogo jih je zanimivih le radi tega, ker nam kažejo, kako si je za Gaja in Prešama na Štajerskem gajica utirala pot, in pa radi tega, ker se v njih vidi borba štajerskih narečij s kranjskim knjižnim jezikom in s srbohrvaščino. Gotovo pa je, da enkrat komu prav priđe vsako poročilo iz preteklosti, najsi se za prvi hip in s širšega stališča vidi še tako brezpomembno.

Radi skopo odmerjenega prostora prinese „Zbornik" drugo polovico vsega gradiva šele prihodnje leto. Tam bode osobito najti korespondenco, ki se bavi z dogodki leta 1848. in sledečih let. V letošnjem „Zborniku" objavljam starejša pisma, oziroma pisma mož, ki so že znatno pred l. 1848. začeli Muršcu dopisovati.

Ker je gradivo razdeljeno na dva zvezka „Zbornika", dodam komentar sele na koncu.

A. Pisma pisana Muršcu.

I. Fran Polanec Muršcu. (1827.)

Fran Polanec naznanja v nemško pisanem pismu Muršcu, slušatelju drugega leta filozofije v Gradcu, (torej 1. 1827.) od Sv. Martina v Sulmski dolini smrt njegovega očeta in ga spominja na materino željo (pač da naj stopi v duhovski stan), ki je bila tuđi želja pokojnega očeta: „Wtexh befter 3ofep^ ! JU aCer erft 3Jial)l 6in iđ| t)erbunben ben 2Bunfđ| beiner lieben SDiutter bir anjuempfel^ten, \>a% [ie bičj bet)m §ate i)erum fa^t unb Saufenb Wtai)i tierjtiE} !uffen taftt. 3Be((f|er 2Bunfđ| anč) beine^ fet. lieb SSaterž ber grdfete mar ; id^ bitte biđ| nid^t gefd^roft JU ^aben . . . ." (20. majnika so očeta pokopali).

II.

Ivan Klajžar Muršcu.

(1830—1843.)

1.

G. Jožefu Muršecu k' njegovi novi meši, -na 29. den Avgusta 1830.*)

Slišim dnes vefelo petje Lepo je, či zlata krona

Se po cvetnem doli razlet', Glavo krala obfvetli,

Slišim dekelce nedolžne Či oblaft krez vso živlenje

S' fanti red Ti llavo pet' ; Njemi v' rokah fe (fi ?) leži,

Tak perpufti naj tud' jas Polek blifka zbrušen meČ,

Dajam flabe hvale glas. In grozi krez hude feč':

») Čestitka ohratijena v poznejšem prepisu zato v gajici; le „f" še spo- minja bohoričice.

Lepši mi je 'z rožic venec,

Mešnika kda obfvetli;

Terdno pravi: Da Zveličar

Ladal vražje vfe moči.

Smert! Kde je zdaj zbrušen meč,

Brumnih nemaš morit' več.

Mladenc neki flavo dobil, Kej je šel v' kervavi boj, Kej je ftrah in* ogenj vleval Notri v' fovražnikov roj. Kde meč blifka, miloft spi . . ., Smert kde 'ma fvoje gofti.

Slavo Mladenc boš zadobil, Keri Boga zvolil si. Kej pravico in' refnico BoŽjo češ razširjati, Kej zablodnim kažeš pot, Grešnikom nebeski hod.

Ker'ga krala čafti taka Moč, kak Naš njo posedi; Bukve krezi vfih živlenje V rokah fvojih on derži, Njega peta tlači fmert, On skoz milost je podpert.

Svetoft se na čeli bliska, In dobrotnoft v* kril' sedi, Vsemogočnoft njega kinča Pred njim zemla le zboji; Svet zapoje Anglov zbor, Svet kriči nebeski dvor.

Toti Bog, ker z' zvezdnim plajšem

Se odeva, keri ma

Svetov več, kak lud' na zemli.

Ino njih razvračat zna:

On za vfe Ti bo zaplat.

Njemu v' krili Ti maš fpat'.

Teb' ime v* živlenja bukvah Sploh se čifto 'ma fvetlit, Kak fkoz noč prelubi mesec Z' zvezdno lučjo je oblit: Zato dnešni venec Ti Večne čafe zeleni.

2.

Ivan Klajžer.

Klajžerjeva čestitka Muršcu za god (Sazhoderkano 20ga Velikotra^na), v kateri je ne posebno duhovito porabljena Knobelnova pesem od „nove krame". —

3.

Vifoko pofhtuvani Gofpod Kaplan!

Jel Ti nizh nevefh, kaj Koftanjovez sazhne? Al rakom shvisga, al poflufha rajfko ptizo? — Sem zelo jaf ali on ne shganje vreden. Jaf vem kej Ti rad bi kaj noviga vedel, tak ali poflufhaj — parturiunt montes — Murko namifli odsdaj zhafopif ^lovenfki vundavati, ino toto njegovo nakanenje bodo (pa kaj sa totokrat sa iftino fhe ne porefnim) Kopitar, ^lom- fhek, Jarnik, Zhop bibliotekar Lublanfki, ker vezh jesikov govori, kak ker drugi skos den njih more nafhteti ino neki

drugi [vun») precrtano] na djanje perpelati [trudili precrtano] njemi

perpomogH. Ti ker Slovenji ha kriH fedifh, ino is njenih perf fladko svaro maternega jesika sisafh, Si bofh s-pravo gorezhoftjo k^kti kera vfakiga Slovenza praviga kopita prav shivo sashaga tak hvalitevno naprevsetje nesmerne žene s- okufki Tvoje marlivofti po Tvoji mozhi sgotbviti ne prepuftil. Al Ti bofh tuđi druge korenjake biftriga vuma k-tak flavitnemi

») Kar je V [ 1 drobnega tiska, pomeni, da je v pismu precrtano ; ležeči tisk pa pomeni moje pripombe. . . *

— 8 —

deli podvuftiti vedel. Saj fe fpomnifh onih glavnih Jarnikovih befed :

»Sarja lepa fe rasliva zhef Slovenji Goratan, Sbuja dremanje zhaftliva, osnanuje fvetli dan. „§lava bode fpet flovela, ki §lovenzoni da ime, ,Po deshelah se raznela, perdobila zhelhenje.*

Sa Asbuke volo naj fe prepira, keremi fe fvada ne vnosha. Od Murka pa flavni mosh Bezhki, kerega lift jaf v rokah imam, pa ne Kopitar tak pravi: „V. Slovenfki literaturi bo Murkovo ime drugi vek sazhelo, kak Truberovo pervimu fvetlobo po- daja. Truber je velki bil al vekf hi je Murko sa lepo ^lovenf ko . . . kajti flovenfki duh ino ne mali v-njem prebiva. On nam je pot pokasal, kerega hoditi moremo. Tak ali le sa njim (kak pfiza sa savzom) sveso napravmo med nami, sjedinimo mozhi, ki snajo brege prenefte. „Tak po naprejpifi totih vashnih befed kotrige Tvojiga vuma napinjaj. Opravilo prelubko sa vlaftni jesik Tebi je girazha, neki bo fe filil kak konji per deli, kej bodo njemi vfe kofhize v napetem herbtifhi vkup sefprafhale. Sdaj sheni jesik, ker bomo ga flobodno obrazhati fmeli; kdo ve zhi nam pa ne bodo na novo vuft sefhili. Pojte le sa njim. Lehko prefhtimafh, da Te jaf s-lepimi ino zenitlivimi nagovori k' preshlahtnemi namiflenji na hafek vfega Sloven- fkega pokolenja priganjam. Bogaj me ali ino premifli kelko jozha bofh Slovenfkim materam perfhparal, zhi Ti Tvoje mifli kam inda opizhifh, zhe Ti Tvoje svumne dela na oltar, kde vfi Slovenzi fvojo blago bodo slagali, poloshifh, ne pa famo Tvojim farnikom preobilno podajafh. Enkrat fhe Ti rezhem: Bogaj me ! Jaf fem Tebe vfelej rad bogal, ino moji pokornofti nemref h drugazhi pogoditi kak da to ftorif h kaj fem Te profil.

V- ovem tjedni fo dva foldaka, kera fta jednoga harmi- zhara sa ofem reinifh volo saklala, obefli; prihodni mefez pa bojo al Krajnfko al Dainkovo asbuko, na tako kafhtigo obfodli. Komi Ti frezho vofhifh Murki ali ćosponi Dajnki? Jaf fem sdaj tebi dofti snapovedal, kaj bo velko vefelje tebi napravio; ne posabi ali vfim Slovenzom vefelja napravit! . . Al zhi pa fe Ti ofkutifh, tak Ti jaf is Graza nikol ne bom vezh pifal, ja is jese povernem fe zelo na Dunaj. Tedaj bo Tebi s shalo (?)

Imaj selim vnogo fzreche; Puno z-novczi vfzegdar vreche; Kad pod kofzu dojdes fzmerti, Neb* odperti budu verti. etc.

Bog vam daj dobro — s- Bogom. Zhi bom mimo Vaf

V- verh fhel, bom fe fhe pa sglafil. Ne posabite ftriz . . tuđi

Vi fe pri naf sglafiti, da bi vtegnili kda mimo naf domu iti.

Tak pa frezhno. , .^t i «.

^ Ivan Klaisher

Kaplan pri I. Kukomorzi.

— 9 —

4. (13. jan. 1840.) Zima V Ptuju.

Prelubleni perjatel!

Že vala, kak dugo fem Te nahal na odgovor Tvoje fladke pifme čakati; da Ti ga bershej Matjašič fam že perle donefil; da namreč [izprva zh] Stari Povoden per dobrem zdravji blizu ne fo miflili k Matjašici potegniti, da je toto ras- glašeno prefelivanje prazni guč, či ravno kak dobro veš Matjašek njim v ferce zarašen. Od Domainga fe mi čudva, da Njih ne med kompetenti za Floriana, da totega žlahtnega (naj- prej zh . .) plebanuša njihov brat ekspeditar Lavatinske kanclije na toto kompetencio opominjal no dobro volo delal.

Naš profefor Rogač od božicov z božjim žlakom po ti prije nezvihrani ftrani vdarjen še skoz poftelo čuva nekaj bolf hi fe občutivsi, Fras ga v školi nadomeftuje.

Glaxanca Holzerinn (?) hujdo s- haja. Skoro ne verjem, da bo kda več travo klačla. Drava je premerznila, ino ovi tjeden je od juga nakuhana voda led tak vifoko zdignila da je z ulicami spodnega mefta jedne glihe, ino voda v ulice naletavala, na ovi kraj mofta Rančare pregnala, ino toto le- deno polje sa gledati ftrahovitno tote križćčki polamane falate, bo naj beržej naš moft vtergalo, kak berž bo fe kelčkaj (izprva kelz..) zrašlo, da že na stirih jokhah po stiri ftebre prerezalo. Varožlinski moft pravijo, da je pretergan. Zimo fmo na Ptuji, če je našim barometarom telko verjeti kak vašim, fmo meli za dvagrada hujšo kak vi v Gradci zakaj da je ćelo debelo zidovje premerznilo, ino vino po kletah obilno nazkipnilo kmetom pa reja vekfhidel vfa zmerznila.

Kak pa al fi že s Dehanta kaj Tvojih troškov poverjeno dobil, al fo Ti kaj pifali ; ino kaj še boš dale fpočel? S G (?) Pjebi vi fte nam pre Kluječni kruh dolfpravli, čakte bomo že vkuper- prišli, či perle ne, z mladletka.

Da Ti vse zoznanim, kelko fe domifliti morem, še toto, na teatru je sa boge ob nov. leti fe dobio 101 fl C M od ženitve nobene ne čuti. Ne jezi fe, da bolšega ne dobiš: ker fe ne bolšega kaj dozdaj godilo, razvun či bio toto Tebi ne- znano oftalo, da je Franzkeov Seibfutfđier fvojo lubo v belem gradi vftrelil, al to je ze pred adventom bilo. Bodi vsigdar zdrav ino vefel ino ne posabi kda kda počerkati

Tvojimu 13. Janer 1840. JvanI

Led je včere frečno fe odpelal.

L

— 10 —

5.

(25. 3. 1840.)

Slovenščina, — Konkurzni izpit Klajžarjev.

Prelubi perjatel!

Tvojo fladko al veliko prekratko pifmo je mene zlo zlo razveselilo /zato drugofart dugšo napravi:/ Bog daj, da bi Tvoj Čeden*) fpomin zavolo Slovenšine mene zafpano vmanjuho prebudil, faj fem zdaj pregnah v mefto, kdr fe mi vidi, da bo k takem spametuvanji čafa*^) obilno, jaf ledaj obečam Tebe bogat, vender Te po verni zavuplivofti profim, bogaj Ti tuđi mene: Če fe Ti pregerdo ne zdi, naproši mi G. Vogrina za zveftiga pomoćnika per povuzemskem konkurzi, za perpravlenje je tote leta meni nekaj cajta, veliko pa vole menkalo, naj fvojo pamet, da mu je Bog dal, prostemu Slovenci na hasek obeme. Je on ne na voli^ rataj mi keriga bogaflovca, da šterto- letnih nobeniga razvun Šella, no totega ćelo malo poznam. Saj venda tota prošnja, če ne naj lepša, sicer ne vun nepo- štena, predobrega Tvojega serca ne bo razjezila — ? Jaf fe (?) rajtam Bog je Tebe za mene volo v Gradec odpravil.

Se Ti nič ne kiha, nič ne kuca, Tvojo ime je velikokrat, od naf, najviše od žlahtne Graberce pohvaleno.

Sledno nedelo je farmeštra Korošaka božji žlak vdaril, po fvetkah fe mi meftni za pozno božjo {izprva bos . .) službo per S. Verbani čredimo. Dnes fem jas bil tam, bo čuda velika če bojo toti radovolni pevec kda več zemlo klačli.

Bodi bol srečen, kak ti z serca želi Tvojga odpiska pre- moćno zelcen

verni Ivan

Na Ptuji 25 Sušca 1840.

Na zadnji strani lista je pisano ime: Dragutin Josef ZimoniČ.

- 6.

(12. dec. 1840.) Maršec in dekan ptujski.

Prelublena Dušica!

Ne misli, jas ba Tvoj pofel z- misli puftil, zidarski mešter, ki fem ga nikol ne mogel v roke dobiti, toti me mudil. Tvojo pismo no kvitingi fem ovi den po jedi G. dekanuši dal v roke,

/'A'^^ čeden stoji „zh*" (h n/ čisto izveden); pisca je še motila bohoričica; tuđi beseda „zlo" je prvikrat pač bila pisana „slo", a pisec je „s" izp remeni I t; „z".

^) pred časa zopet zh.

— 11 —

no mu Tvoje naročenje pohlevno al vender zaftopno povedal, al vufte fo tak kiflo saletele čelo fe zgerbančilo, kak da ba Njih s špaikoj okadil. pregučali fo : to bio fe 'moglo že prije opraviti, ino ne zdaj terjati, Tvojega pifma fo pred menoj ne hteli gorvtergati, al po befedi bos z dekanovih rok odpifek dobil. Veli, povej kaj mam dale ftoriti?

Prihodno nedelo bo Leopold Priger s A(?)ihmayerovoj Paulinoj zdan. G. Matjašič je z zelega ferca vefel, naš novi lubi tovarš Fraf vefel, kratki ^o debel. Naloži na fkorem kako opravilo

Tvoj em i

Ptuje 12. Dec! 1840. Ivani

bodi zdrav no zadovoln.

7. r^Ilirske Novine,

Lubi perjatel!

Ti maš velko zavupanje do Klajžara, da po Tvojem pismi misliš, meni bi fe ker pot za Te povnožal : jas fem zkoz rajtal, iftini perjatar ma do moje duše ino tela vso oblaft, če pa nače misliš al fe krez Klajžara drugo nagovoriti daš, zato me ne krivi. Tvojo pravico per Dehanti fem s- gladkoj ino lehkoj prošnjoj zderžal, ino tak dobiš plačo po Tvojih kvitingah za- pisano. Češ pa Ti matere Slave ponemčani Sin dobroto zkazati, tak per Gašpari zavdinjaj 2 kolara od dugofti kak je perložena (izprva perlos . .) nit ino ak fi na voli plačaj, jaš Ti bom istrošek naj beržej, zkoz Kanclara al drugo priliko poslal. Maš čaša obilno, nam piši fladke noviče ino če fe lehko zgodi, fpozvej ali bi fe ne bi fmela ino kelko bi fe moglo v Stem- pelom napreplačati, da bi Ilirskih novin ne trebalo po liftah pečatiti ?

G. Sonekara z njegovoj ženicoj je ftrašno maternča pri- jala, da je obuh živlenje viflo na klini, al hvala Bogu dnes je bolfe ino jutri mislim bota že po hiši hodila. Kaplan G. Lešnik fe z- bolenja zkopal, al Medved boleha, Kanclar obra- suje, Kocbek poftni predgar, Ptuje Robača caka. Tak fem Ti povedal kaj fem vedil, še tuđi ti povej kaj veš posebno kaj začnejo moji školarski znanci. Z Bogom

Tvoj

Klzr

— 12 — 8.

Stanko Vraz. — Računi. — Kremplove .Dogodivšine' .

1

Pje! Ti erjavi Sin!

Jaf bom Tebi no Tvojemi Vražjemi (izprva Vras . .) Stainki že pokazal, koga bota terjala? namrezh terjajta prav gofto Ivana, bo fe fvojega duga že spomnil. Zgodilo fe je refen, da mi je Stainko pisal nekak ob fmerti mojega lublenega far- mefhtra Goluba, ino da je tiftofart precej zmot mene ftiskavalo, fem tifti lift nekam zavergel, da je do dnefhnega dneva ne več videl Ivetle luči božjega fonca ino meni toti dug fe ne v pamet vrinil, dokler fe mi ove dni ne z Tvojoj čerkoj spomenil. Toti dug boš Ti ja htel poravnati, da bom Ti po nekih dneh poflal peneze z Tvojoj ftoloj vred po pokojnem majori Leuen- felt (s ?) kero po militiarskem dovolenji bo nafhega Invaliden- komanda fmela plazhana biti, le fhkoda da vam je ludicium militare mixtum v Veroni želi kondukt od 35 fl 8 k na 30 fl 32 k podbilo. Kak bote fe tedaj talali? Dale ftoji v protokoli ®ang 4. @tabtpfarrgeift(id|en 4 fl; keri možeki^) fte poleg bili? po imeni je ne nobeden začoderkan, ino Peserl tuđi ne Vondruška fe ne spomni več na toti fprevod. Dale ftoji Sonbucierung . . 2 fl vender s ftrihom preresano, šakaj? v vfeh sprevodeh pred tbtim je sa konduciranje 1 fl ; sa totim nič ne poftavleno razvun za hod. Pozvej da, kako fi Gračari kres to zagovarjajo pravico? (Pje gril zdaj Te majo, daj rajtingo od Tvojega hišuvanja) Vzem da Lubi perjatel pifek v roke, či nemaš od pofta preflabih, no že mi nekaj na skorem piši na primer: kaj delajo moji nekdašni konškolari kaj zveš al veš od milih bratov Slavjanov, kaj se za drugih novih novic? Nedugo fmo to ftaro Katinko pokopali ino ne bo lekič dugo, da bomo ftarega Adelsb[e]rgera hranli. Gofpodin Vras je poftni predgar ino kak fe dohaja občudvan pohvalen od celega mefta. Kocbek po {b ?) prihodni tjeden fe mogel na Polenfhak prefeliti ; ino Krempl so mi včere pifali, da nemska cenzura naj berže njihove hiftorije'^) dopuftila ftiskati, ino da nek glupaft čensurant rekel: kak bi Windischar ker deno umel kaj pifat.

Bodi zahvalen za Tvojo fpominbo ino rad

Tvojemu

Jvani

Spodaj je napisal pač Muršec: S^eftitution^gelb bom §. 9i. b. t?i^ie6.

pred ž je znamenje x; o je pač precrtan prvoten „s".

• ) sigurno izpadlo: ne bo

— 13 —

9.

(20. III. 1841.) Računi. — Kremplove ^Dogodivšine .

Lubi Prijatel!

Štogod ljubav, sloga ftvori To Te nikad nerazori. Salus, honor, virtus quoque, sit et benedictio, Naj Ti kratka ova flova dičijo Tvojo godovno. Jak na njedrim majci Aj prigarli i Ti

Dčtašce fe vrčzi, S ljubavi jih rado

Tako svaka k tebi Kano majka drago

Moja misel teži. Od serdašca čađo.

Perjaitar bodi da telko dober, ino od totih perloženih 10 rajnski poplaćaj per Damiani Fr. dug tak Tebi oltane 4. fl plače od Kniisofovega sprevoda Ne je vsa. al veš drobiš v pismo perlagati je ne priklaidno, kaj Ti več še gre bom za {izprva s) dni Maja naj beržej sam Ti pernesel, no s Protokoli spifano specifikacio pokazal. Al ovači nemifli da bi z niže postavlenoj zumoj fe Tvoja al kerega drugega mešnika čalt kelko telko kvarila, ino kakega sagovora za spravičit fe treba bilo: zrok tote zmote [fte Gospon pa fvoji] je Protokol, kak fe mi terdno zdi; ino meni fi [skoro ne] dopalo zumo s vefeljom vzeti, kera bi ovači zkoz pomudanje znala ćelo vunoftati al vfe toto bom Ti naj leži fam dopovedal. Ino kaj Te fem za konduciranja pobaral, tega ne mifli, da ba htel Tebe krivične rajtinge podužiti, temoč za potrebnega meni vedenja per toti sprevodnoj redi.

Dale da Frisa pomiri, no mu trepece preženi nekaj mi je Fašenk, nekaj mertvoft, nekaj kda kda v moji službi naletezhih opravili[z] obilna vnožina odpisek zabranila, bo ga na kratkem dobil.

Krempel fo fi za svoje dogodovšine precej v skerbi, da je nek nemacki censurant, kaj fem Te me zdi ze flednofart ze napre toto poterti fe grozil.

Tote dni, kda bo fe vdalo bom feU) ino Peni ak bo mo- goče, naznamnano knižico spelal, dale poslal po Tvoji befedi.

Kocbek bo fe, či ravno ne rad prihodni tjeden na Po- lenšak felil ; kaj je čuti, bo ker drugi za njim naftopil, al bojo ker Beneficiat kaplanuš; kda boš imal trosko dugočasa čerkaj pifmice želčno pričakane

Ivani

20. Marca 1841.

21. „ „ Od včeraj fo naš Dekanuš zboleli vidoma precej nevarno.

Perjatar piši da hitro kda boš ove peneze v roke dobih

• ) izprva'. fhel.

— 14 —

10.

(8. VI. 1841.)

Gostovanje murskopoljskih Slovencev, — Prihod škofov,

Lubi perjatel!

Z. Tvojim pismom fi Ti mene više nego Daniela splašil ; vender Ti z serca zahvalim za Tvojo obvestenje. Kak pa, bi fe ne bi dalo, al bi Ridl z fvojo besedo ne bi po nobeni vizi zamogel Wisenauera na bolšo pamet obernti? al je Daniel telko falil? al je morbiti nači začoderkal, kak je v roke dobil, jas fem njegovega Duha spregledal; no nevem da ba načišni bil kak ovih drugih? Al je resen on fam tak nesrečnik, al nema ćelo nobenega para ? Daj da na skorem krez to kratki odpifek. Včere fem Strebelnovo čerko s Nedwedom po svojem žleženji [ni] V Zmureki školnikov Simon zdal, ino to je bilo gostuvanje po navadi Murskopolnih Slovencov, ćeli popolden fo fe vkup vazali, ino k zarokom^ pelali z takim copotom, rožtanjom, da se ćelo mefto gibalo. Či bi kaj krez Pugšica čul, da je zatožen, zago- vori ga kelko moreš, on je nedužni, kak bela ftena. Neke farmeftre, kam bojo škof prišli, pre trepetec šiple, ino neki ga čejo ze vso njegovem ftani priležnoj čaftjo sprijeti. Piši ali na- skorem, še prije kak boš v mojem imeni htel moje pajdaše pozdravit.

8. Junia 1841. Ivan.

11.

(14./III. 1842.)

Klajžar misli na mesto katehetsko,

Sieber Jožek!

Vunder da piši, al fi peneze dobil? no kak fo kaj krez (izprva kres) nas Ptujčane za obfojenje zvižali; no še pozvej če ba G. Jurkovič lift, kerega sem mu pisal, dobil no naj da mi odgovor ćelo na skorem spisani pošle. Al je refen kaj ba Ruedl V kako pravdo bil zamotan, kak fe tu nek tak guč tepe.

(Fradl na Polenšaki tifti ki . . Kaj fo za komp] Kaj fe Ti zdi, bi flo-

bodno fe za kateheta noterprofil, mene na toto prošnjo precej skušnjava moti. Saj boš mi po Tvojem perjatarskem dobro- mišlenji potrebni fvat (!) dal, vender Te prosim ne mej tega, da Te tak niše ne bo pital, nikomi bres potrebe mujfli.

P. 14./3. 42. J. Klalžer

— 15 —

12.

(21. III. 1842.)

Vrazovo „Kolo"". — Pismo Vrazu in Qaju. ,, Danica. —

Ptujska župnija.

Prelublena Duša \

Tvojo pismico fem dobil ino verjem, da Še ne li ponemčan, da još plamen Slovenske iskrenolti v Slovenskem Tvojem ferci jako puhti. Al glej kak daleko Gradec od Ptuja, tak močno fi moji Slovenski znanofti naprej preletel. Tvojo kolo al Frafovo kolo al či bi bil ravno potač fe do mene još ne perkotalo, kaj bo V sebi zaderžalo, trohe ne vem. Ti boš mene vem da gerde nemamofti za Slovenšino poduzil — no naj li bo — al čuj, jai fem lani dvakrat na Vraza, da bi mi Danico 4ih flednih tečajov za gotove denare htel ofkerbeti, letof [no] njemu no Gaju le podftopil pifati, [da h] kak bi bilo napravti da bi znal Ilirfke novine čitati, ino ne vfakega lifta k ftemplanji posebno pošilati, al ne fem bil vreden le čerke odgovora dobiti ;^da ali po takem čejo nemi Horvati^biti ino vifoki štimoritniki Štajerce pomiluvati, naj že bojo. Češ tedaj da bi jas Slovence na prenumeratio na Kolo nagovarjal tak na skorem tifte knige zavjetek no važnoft mi dopovej no ceno knige, no či premoreš [4reh fladnih tećajev] Danico 39: 40: 41g| leta za prebiranje pošli, jaš ti njo po kratkih ^tjednih pošlem domo.

Dal da lubi perjatel čedno zezvej, kak bojo, po Jurjovem duhovno vižanje v Ptuji sodločili, bom provizor, bojo me dol poftavli, bo kdo lučki prišel, bomo dugo na odrešenika čakali, komi mislijo temporalia komi ftiftane gorice zročiti — ? Kelko veš al na fkorem zveš telko piši ; ovo pa kak berž bo mogoče al piši po perjatarskem razodenji ne z zakrivanjom z. fladkimi befedami, da fe jedro zkozi [obot] fkornjo shmahnik zavitkov ne more dogledat, ne mifli kaj ba perjatarska iftina mene gda merzila, Bog da bi nje na Ptuji fporedno bilo.

Stari Jurman no Frasinja tkaučka fta ne davno vmerla. Naš Pukšič je pre bolehavni, Stranjšak, Munda, Kancler fe ti perporočijo.

Maš ali časa obilno ali le kelčkaj, nakloni fe prošnji

Tvojega 21 g Sušca 1842. Ivana

L ::

— 16 —

13. (23. III. 1842.)

Prenumeracija na „Kolo".

Luba duša!

Ne zameri mi, da te drugoč dražiti morem, za tega delo : Jal lem, tak lo mi golpodje z škofove kanclie pifali Itempel za zkazingo kres popravleno jus cajunonicum pre dužen, da je on Gofpon, kojemu fem toto plačo v roke dal, za fe poderžal, koj pak je zdaj nofil, je nobenega ne v kancliji najšel, tak zkaži mi toto darežlivoft, no še toti tjeden mi dug v kancliji poravnaj, on znefe 30 kr n) frebra, jaf bom Ti ga prilično ak očeš z- činžom odrajtal. Zahvalim Ti s. ferca kaj fi mi pifal s Porkom ino prije? ino za vOrlo caštpisa da glej, ak je mogoče, da natifkan poklič na prenumeračio , či je, mi v roke spraviš. Pošta leti, zato sklenem no Ti vošim naj velelejše praznike.

23. Marža 1842. Ivan

14. (Poštni pečat: „Pettau 12. Apr., Gratz 14. Apr." — 1842.)

Prenumeranti na „Kolo". — Ptujska župnijcK

Perjatel Prelubleni!

Da neboš prevelko cagal no le moji mudnofti jezil, ti fledeče imena pošlem. Moj lubi Jaf, Medved, Weiksel, Šerf, Strajnšak, G. plebanuš Kofi, Munda, večih na- govoriti še mi dozdaj ne periožnofti bilo, vender če bi vtegnil poklič na predbrojenje od Tuteka nazaj dobiti ga dobrotlivo na razgledanje tuđi nam pošli. Bodi zahvaleno Tebi, za Danico, kda bom njo prebral bom Te že kakoj prošnjoj obložil, bodi Ti pak zahvalno pofebno za splačani dug, Munda al kak bo le naj perle nagodio, bo Ti nadomeltenje pernesel, kak še bom Ti drugih prenumerantov imena pisal, kda bom keriga zvedil. Imaš prekobilnega časa piši, kdo bo Jurkovega ctizeka ježil, no kdo bo mu po Jurjovem jefti daval — ? tuđi al je refen kak le po Slovenskih okoličah glal jezno tepe, da bi g. Kramer rekli : Med Slovenlkih mešnikih ga zdaj [izprva s] ne nobenega prikladnega za Ptujsko dehantijo, je pač nemec tepec.

P. (?) Jvan

— 17 —

15.

(6. V. 1842.)

Prenumeranti na „Kolo*\

Luba Duša!

Trepeči Kancler jedino na Tebe naj vekšo pouzdanolt ma no fe Ti moli, da bi mu za pomoč koga naprofil, on bo z. Videkom fe perpelal , no moj dug pri Tebi plačal. Šturi fe ali vreden totiga zavupanja, kero Ti zkaže. Dale naj še bojo Majerič Maximil : Kancler Paul, no Ornig Jakob med prenume- rante za Kolo zapisani.

Med nami nič ne novega; piši Ti kaj veš, naj bi ravno ne bi bil prošen al opomenjen. Ino kda boš drugoč v Hraftovec ko [izprva na] obedi prišel, še- proti Ptuji zafučkaj — Si čul, Ti belolafni Višanc. Z Bogom

6. Majnika 1842. Jvan

Tu je Muršec s svinčnikom pripomnil: Tote tri ino se sem pri g. Ternski prenumeriral — po g. Macuni. Podčrtal si je tuđi imena prenume- rantov v tem pismu.

16.

(10. I. 1843.)

KrempL — „Kolo". — „Djulabije*\

Na Ptuji 10. Jnra 1843.

Prelubi Perjatel!

Pazi, da Tvojga štimanca ne bom po herbti vergel. Da fem Te ifkal. Te nikdl ne bilo doma, verhka pak verlo Tvoje žermle ženeš.

Zakaj fem Ti ne po Tvoji voli hitro pisal fi Ti kriv, na- zoči Tebe fem mogefl?] knof zavezat unb fo l^atS naturtid^ einen ^nopf gel)abt. Vražtva na ovi kraj napifano poglej, al razvedit fe ne fme, od koga je, tak mam naloženo Tebi povedat ino ob enem prav zvefto Te v Šrafelnovih imeni pozdravit, ferce je toti žaloftnici poskočio, da fem Tebe v mujfleh imel, znaj tedaj z- tega , kelko valaš , Al Kloc fi naj ne bo v ftrahi, da bi bilo prepozno al zamujeno. Šrafelcka fvojo vero zaftavi , da je pomagalo takim , kerim je rak že vfo lice više 10 let do bele kofti fpojele. Samo per kuhanji fe more pazit da ie mišenca dobro zevre, naj bi potlej flina kera fe ne bi fmela požirat, če bi deno vtegnila fe v gut omekniti, človeka ne bi zagiftala. Rane rezat al žgat tuđi ne smejo. Morbiti znaš Kloca

— 18 —

nagovoriti da bi šel k Šrafelckinem brati komisar vračitari per S. Krizi 1 . vuro zvun [Ptuja] Krapine, on je pre že večim pomagal. Za malo povernilo pak bodi v Matjasičovem imeni poprošen ino naprošen, kak je naj berzej mogoče, v ftamparijo skočiti ino nekih pet podnov za cirkevno rajtingo /allein n)ol^t gemertt: ©ebrucfte Sogen fiir ^ird^enred^nunfl , atoo ber 9laum fur bie auf jufiil^renben ^ird^enfapitatien , ttJeil it)rcr in ©t. Urban t)iele finb, t>iel groj^er belaffen fe^n mu^ ate bei ben gett)6J)nIid^en fHcč)^ nunggbogen/ lafee bir baEjer ber t)erfd^iebenen ©orten jcigen unb neEjtne bie jmeđbienUd^ften ino kelko najprije po potinji nje pošli. Da nemaš dauč, pozvej da per Kvafi, al še je pri njem kaj Šafarikovih zemlovidov dobiti? Krempl bi radi 4. vzeli. Peneze keri grejo za Kolo, kam bi jih mogel poflati. Tebi v Gradec at tu ocod Frasi, samo tota je, Prenumeranti le vekši del švarajo vsi, kaj malo al nič ne zaftopijo, ino meni fe famemu zdi, da bi znali toti gofpodje nekaj nači, ino če očejo fi čitaocov nabirat, kaj bol zanimavega pisati. Šerf ino Stranjšak prenumeracio gordata. Tak Še mam Frafovih Djulabi od ovega leta čelo breme, razvun da bi le eno knigico razdal, ino deno je Fras po Tebi mene terjal rajši kak da bi pital , al fem le knižico odal. Bukve, kere si mi zadnič naznamnal, fem v Graci flednokrat videl, zat6 fe jih jako vefelim.

Pozvej da tuđi, al bo Margeta htela moja biti =? tak bi fi mogel že za, kuharco zvedavati.

Nove ga. Čuti je, da bo per burgermeiftri goftuvanje. Lieutenant Ilešic mifli Faniko vzeti. Bodi zdrav in srečen.

Jvan.

III. Matjašič Muršcu.

1.

Tožba po Muršcu,

V- Serdišču 5/4 1834

Dragi moj!

Komaj enkrat fem fe predramil iz te žalosti, v- kero fem opal, kada fi Ti iz mojega fpfedftva fe feliti začel. Samo eno malo predramil, reko, fem fe, kajti vsa žaloft še mi izdaj neje prejšla. Že vnogokrat fem miflil, z- peretom Tebi mojo tužno žaluvanje popisati ; ali nesem reci najfel,^) mojega serdca čutenja naznamlati, ino kak pravi nemec fem mojo tugoto sam terpeti mogel. Miklaušovfke doline, od jeseni tak lepe v-

• ) izprva pač najfhel.

— 19 —

mojem spomini, fo mi zdaj neznane grabe; blaženi tifti hribi z-tersjom tak lepo obvenčeni, jas neznam, • jeli še fo, ali ne. Od tifte kleti, kde fmo v-jefen na trati sedeči, vu vugodnem južnem hladi kupice na stalno prijatelltvo in zdravje praznili, od ravno tifte kleti mi fdaj fem dol mrazeni fever puše. Pa ravno zdaj, da sem Ti še naj to velkšo povedati hotel, je posel že po pifmo došel. Pozdravi mi prav ferčno naj perle Sebe famoga, potlam mojega lublenega Josheka S. V- štirnajstih dnevih imam vupanje, Vaf vfe viditi. Že davno bi jas vu Ptuji bil, da nebi moj nevolen fajmešter tak jako betežni bili. Za ozdravlenje je malo vupanja. Vfim vkup Vam želim veselo Alleluja ! ! !

J. M,

Tuđi slovenski naslov: Serdišče. Visokovrednomu vifokopoštuvanomu

Gospodu Gofpodu Jožefu Muršecu

vu

Ptuju.

2.

V- Maribori 17. den Sušca 1838.

Da se vsaku protuletje Tvoja jakost pomladi, Kano prerojeno cvetje Milokrasne naravi; Da Te zdravje ne zapuša Ćele Tvoje žive dni: To, o draga moja duša! To iz serca Ti želi

vef Tvoj

Juri Matjašič

Od Kostanjovza Jos. vala tuđi od tvojega ftarega Mathjasha

Koroshaka m/p [pač z lastno roko oba.]

3.

Ilirske knjige, — „Kolo" in Vraz.

Lembah 16./5. 1842

Dragi Moj!

Ako še pred ne fi znal, tak zdaj znaš, kako muden sem jas V- pisanju. Vsak den sem mislil, de bom Tebi odgovor pisal; olje je zgorelo, pisal pa vender nesem. Tvoj sleden dopis s' knjigami ilirs. pak fe je v- Marburgu dugo zaležal ;

■ 2*

— 20 —

še le tote dni je do me dospel. Zahvaljujem fe Ti za Tvojo

dobrotivno potrudenje. Ovdi fo tuđi penezi za tifte knige, kere

jas vzemem, namre:

5 igrokazah 1 f 40 kr

1 glas iz dubr — 40

1 tamburaš — 20

ino kaj sem pred dužen za igr okaze . . . « 2 „ —

vfe vkup 4 „ 40 Jezgro imam več oddavna v- rokah , i Kajnih njo ima, tak še neznam, kdo bo njo vzel. Ako pak kaj penes dobim, ocem nje pa Tebi hitro poflati. Na Stanko vo Kolo predbrojiti za sdaj nećem : meni fe terdno zdeva, de fe on, flavnoga spomina, na totem Koli dalje dopelati neče, neg od ljubavi do objimanja ino celovanja, i od ovoga opet k' onima. Ako pak fe varam, i ako oče 'z-njega kaj druga biti, ne bom gledal na 2 ali 4 dvajšice.

Moj župnik so več krez tjeden dni v kobači. Nekša skula /ali kak bi vragu rekel/ se njim je na pravoj čelufti nabrala, ino od tega fo precej javkali, malo ne vriskali, pak zdaj je začelo bolje bivati. Kaj kde predloga za Ptuje dela? Si znaš mifliti, kako naf vedoželičnoft lamle. Ako Ti je kaj znano, objavi da Tvojemu

Tebi

vsegdar uzdanomu

Jureku Matjašiču*

Sem dobil 5 fl srebra 21/4 1842

4.

(18. I. 1844.)

Priprave za Kočevarjev slovar.

Vnogo poštuvani prijatel!

Po Tebi že ljuta jeza poka, kaj od mene tak dolgo od- govara ne dobiš. Razumim, lehko fe ježiš. Ali dragi moj! odprofti; jas fem pervi den, kak fem tvojo pifmo prejel, sem odpisek začel, potem pa od poflov preprečen, do denef nefem mogel pifma doveršiti, nekaj tuđi zato, ker mi tak različne mifli krez Tvoj predlog po glavi terejo. Ocem li Tvojo naročenje na fe vzeti, ali ne, to me jako muči. Od ene ftrane dobro vidim, da mi, ako čemo kda vefelo žetvo meti, moramo orati, vlačiti, sejati; pečeni vtiči nam ne bojo v-gutane letali. Po drugoj ftrani pak občutim, kak fem za takso delo neverften. Razvun kaj mi časa^) menka^ nimam druga nič v-rokah , neg

^) izprva čafa. -

— 21 —

lamo Murka i Mažuraniča, i neznam tuđi kde kaj dobiti. La- nika fem Vrazu oblubil, jedno ali drugo čerku k-namenjenemu llovaru izdelati. Oii pak je meni obljubil, vfe kaj k-tomu treba;, poflati. Da on meni nič ne poflal, fem tuđi moji oblubi ne privezan, in ako ravno bi htel, nje nemorem izpolniti. Polek toga še me to lamle : naš nevtrudliv Caf že dolgo flovara spi- šuje, i prez dvojmbe bode njegovo delo verftnejšo, kak ga od koga drugoga le nadjati ^moremo. Jel je ne škoda , njemu njegovo delo pogubiti? Še dofti bi Ti rad pisal, pak vreme me že pa sili. Daj mi na to dobrovoljno odgovor, ino dopufti, kaj fe mam za

Tvojega

prijatela,

18/1. 1844. J. Matjašič.

5. • (16. IV. 1846.) Slovar. — Ilirščina, — Novice, — Drobtinice,

Dragi prijatelj!

Jeli fe ježiš krez mojo lenost? Jezi fe alj fe ne jezi; jas oftajam ipak kaj sem bil: — lenuh. Pak kako modroljubnik, miflim, da fe neti neznaš ježiti ili ne moreš. Misliti ali izrečti pak znaš, kaj ti je drago; ako ravno fi misliš ali rečeš: Ta mertva para bode bode od fame lenofti kosmat; niše Te neče laži potvarati, naj manje pak jas. —

Ob Tvojem godu fo moje i Tvojih znancov želje za Tvojo blagoftanje proti nebu puhtele: pogofto fmo fe najmre proti nebu oglejuvali i rekali: Bog živi Jožefa N.; Bog živi J. N.; tuđi na Te fe nesmo pozabili. — S-tim očitovanjem naše prijaznosti boš moral za zdaj zadovoljen biti, kako jas s -Tvojim, ki fe me za moj god tako dolgo napred pokaral. Če očeš kaj opraviti, tak boš moral to večkrat, ja doftikrat učiniti ino pa ojftro, drugač če biti vse zahman. Jpak nekaj fi opravil ; gosp. Kočevaru fem pisal, i za tem več odgovor dobil : on mi nalaže, da ja „lenština" moram fada doftaviti, što sem dofad zanemaril. Neka fi dakle bude; oču po malem fe naloženoga pofla lotiti, pak ne bojte fe, ka bi fe jas prenaglil. Ako ravno mojo delo za nikoga nebude, meni bude koriftilo i ja fe v Ilirskem vešbal budem. — Novice po Tvoji veledušnofti dobivam, i lanjski tečaj je ves skupaj , i naskorem ga oču u našu knigarnico uručiti. Slomšekovih Drobtinc fe več odpreda veselimo, pošli nje dakle, kak naj preje budo gotove. Pol^k te prošnje pak imam još jedno: Mi potrebujemo za naše škole šestero raz-

— 22 —

petje, da fe u vsakoj školi po jedno navžsi kao znatnije, de fmo kriftjani. Ovdi le take vešči težko dobivajo, ali fo bez vrednofti drage; pozvedi da Ti u Gradcu — kod Koha, ali gdegde, alj tam nebi jevtinije dobivale. Dobro bi bilo ako bi vse bile jednakolične , blizu na en laket dolge, i primerno ši- roke, cčna nesmi tri for. nadilaziti, jer naši džepi fo prazni.

Ako kaj prispodobnoga najdeš, piši mi koliko bi ftale, ja oču Ti onda novce poflati s* molbom da je Ti izabereš, jer ne ufam fi komugoder ovoga naručiti, boječi fe, da nam nebi kaj takšega pribavil, nad kom bi fe i živina oplašila. —

Naš novi moft je blizu gotov, votlino (Tunnel) sem več pred tremi nedelami prelazil , pa ipak voda brani, da nje ne- morejo tako naskorem sgotoviti. Ipak fe nadjam da bomo v- kratkem fe fem i ta derzali. Juhe!

Tvoj • iskren brat

16/4 46. Juri Matjašič.

6. Ilirske knjige. — Slovar.

Dragi prijatelju!

Evo Ti knige, koje več odprije imam, natrag šaljem. Zadžržim dakle famo:

1. Početak Štulioveg flovara.

2. Voltiggia.

3. Vuk Štefanoviča

4. Počimak od Habdeliča.

5. Od Tvojih pišem devet zvezkov.

Ob jednom dobivaš platjo za one nove kiiige, kojih dofad nesem imao:

a. Dramatična pokušenja, dio II. . . 1 f — fr.

b. Različita dela J. Kukuljeviča, k. III. — 45

c. Ljubice, od M. Bogovica .... 20

d. Basrie od J. Čiviča 30

e. Kolo, k. III . . 45

Vse skupa 3 fl 20 kr.

Sad mi jošč mei'jka:

a. Kolo, k II.

?. Različita dela J. Kukuljeviča, K. I. i II.

Ako nje imaš, volji mi nje poflati. Hiršerov 9lb(a^ oču Ti s' hvaloj natrag poflati, kad ga pročitam.

Iz Tvojih spisov fem uvidio, da fi marlivo radio; i jas fem započeo, neg znaš fe nadjati, da moja marlivoft nebude

— 23 —

Tvoipj lična. Meni nebude mogućno ftalno, svaki dan nekoje vure pri tom doprineti; ipak oču fe potruditi, da s*čem beržej napredujem. Za izraditi oftale litere filologija! h bude mi treba čitati sve, lo (?) si Ti več čitao , ili ne. Istina, dela je vnogo ! Da bi mu bilo famo uspeha! — —

Vidiš, što iz Tebe sve biti nemože? I Vikar bi dobar bio! I ja tako miflim, da bi dobar bio, pak Tebi fad ove pe- čarije ni treba, i Ti fi učinio, što bi svak razuman u Tvoji okolnofti učinio. Serčno napred u Tvoji nakani, nedaj fe motiti!

Bog Ti daj zdravje i frečo na vnoge vnoge leta!

J. Matjašič.

IV. Frančiškan Turban iz Varaždina Muršcu L 1836, o Jos, Lubcu,

Multum Reverende Domine. Domine colendissime !

Aestimatissimas Ptll'ae D'nationis Vestrae debita percepi reverentia Litteras, quibus perlectis mirabar sane multum super eo, quod Inclytum Do- minium Petoviense denuo praetendat Testimonium Susceptionis ad Ordinem Nostrum Josephi Lubetz, Etenim Testimonium tale, quam primum susceptus fuisset, eidem usitata formula expeditum, et immanuatum fuerat, ea cum Caiitela, et declaratione, ut nisi juxta Altissimas Regias Ordinationes a' Re- spectivis Jurlsdictionibus ceu ab Ordinariatu, a Circulo, et Dominio produxerit Dimissorias Legitimas, nec induendus veniet. Qui accepto Testimonio Sus- ceptionis dicebat illico iturum ad Patriam pro exoperatione Dimissorialium, reversus subin me assecurabat, quod Genitor ejus curam sit habiturus, unaque dicebat, Parentem ejus cum eo Varasdinum venisse, voluisseque Taxam pecu- niariam deponere, ast me domi non invenisse. Quare juste timeo ne fors fraus aliqua, aut dolus subversetur e parte Juvenis, fortasis nec fuerat apud Parentem aut non dedit Dominio Testimonium susceptionis. Eunti quidem ad Novitiatum aliud extradedi Testimonium, cum ajebat, prius resignasse cum sua Instantia Dominio. Quidquid demum in re sit, cum ego eundem susce- perim e commissione P. Provincialis, ad ordinem, ideo ad petitionem Parentis submitto sicut prima viče hicce adjacens Testimonium Susceptionis ad No- stram Provinciam. Testimonium vero Semestrale mittetur Ivanichio, nam P. Ma gister Novitiorum paucis ante diebus, his formalibus mihi scribit „Ft. Vilibaldus his diebus accepit Petovio a CanceJlaria Ordines, ut mox absque ulterioribuo processibus mitteret litteras Testimoniales, quid cum istis velint, et de ills cogitent? ignoramus, alioquin vix manet, quia in moribus non se recom- mendat, et ut medicus dixit Strumam habet in gutture, vix loqui potest, maxime vero noscitur, dum altiori tono loquitur vel canit." E quibus verbis liquet non esse bona inditia pro ejusdem in Religione permansione.

Taxa autem seu subsidium pro primo Vestiario Religioso praefixi sunt 65 f 16 X VN. quos proin Pater ejus deponendos habet. Hocque subsidium non ita exigit Provincia stricte, ut si quorum paupertas non admitteret, ideo non susciperentur, sed cum et ipsa Provincia nuUis sit provisa fixis proventibus aequum et justum est, ut vel primum ad minus exolvatur vestiarium.

Qui in reliquo piis ad aram precibus recometidatus omni cum cultu

^^^ M. Rdae D'nationis Vestrae

Humilis in Xto Frater Varasdini 8a Februarii 1836. P. Nepotnucenus Turban

ExMinister immediatus.

— 24 —

V.

Murko Muršcu.

1.

(19. II. 1838.)

Murščev konkurz. — Gldser, beneficijat. — Ptujski dekan.

Sieber! Sommft 2)u t)or (auter fiod^jeit unb S^anj nid^t ju S(t]^em, ober t)aft S)u fi^on bie gried^if(f e gaften angefangen, xot\{ S)u jo gar nid^tg t)on 2)ir t)6ren laffeft? 3đ| mod^te t)or 3lttem nur tt)iffen, ob ®u meinen etma^ treu^erjigen 93rief unb ben erften 93anb ber ^egetfd^en 3)ogmatif erf)a(ten \)Ci% ober ob ba§ ganje 5pa!et(f)cn, \)Ci^ \6) §errn ©d^iffogg aufgegeben, gar in unred^te ^anbe gefommen ift? 5Diefe 95eforgni§ ift niđit ungegriinbet, feit bet eud^ mauđiertei Sriefe einjutaufen, unb fofort ben SBeg nad^ @5rag in bie Drbinariat^tanjlei ju nefimen pflegen.

S)ann, ift e§ tt)of)( (£rn[t, \>Ci^ 3)u 3)i(f| jur Soncurgpriifung ftetten mirft? SJlađi nur; menn ež fo fort ge^t, tt)ie je^t eine ^t\i, t>Ci^ bie ^Pfarrer unb SDed^ante nađjeinanber baž 3^^^^^^^ ^^^ ^^^ @tt)igen t)ertaufci^en, fo tt)irb bie SReifje be§ ^Pfarrermerbeng balb auf ^\6) fommen. (gigen §erb ift ®o(beS xotxi\). — 3lber auf mid^ barfft S)u 3)i(j^ nid^t ju fe£)r t)erlaffen; eg ift gut, ba| 3)u niemanb not^ig ^aben n)irft. —

2)aj3 bie ©eđiante SRaffler unb gafd^ing, ber SSorftabtpfarrer ©aifd) geftorben finb, unb ber ^Pfarrer giiger t>om Sđilagfluffe ge= lafimt barnieberliegt, mirft 3)u o^net)in fđjon ge^ort l^aben. ©fafer ift ©enefijiat bei \>tn Urfutinnerinnen gettjorben, unb ba§ @traf= l^au^curatbeneficium ju befe^en. SSon ben anjufjoffenben ©oml^erren t)er(autet gar niđjtS. SBirb t)iellei(f)t 3)ein ^err ^reisbed^ant, tt)ie er fiđi einmat gedu^ert \)Oihm fott, um bie SSorftabtpfarre ©raben in @ra^ competieren ? id^ gtaube bod^ nid^t. S)einen |)errn Sollegen (affe id^ grii^en ; fage i^m jug(eidE|, ha^ bie gett)unfd)ten Sadren fd^on auf bem SBege finb, unb nodEj biefe SBodEje an!ommen n)erben. Sin anbere§ 2Ka( merbe idE| it)n fo lange nid^t n)arten laffen.

Safe alfo balb oon 3)ir etn)a§ f)oren ober tefen. Sebe red^t n)ot)I ! ^^iiUhtn^ 3)ein 2)id) liebenber ®ra^ 19. gebr. 1838. iJlltrko.

2.

(30. V. 1838.)

Murščev konkurz. — Mesto kurmajstra v Ptuju. — Markovo

potovanje.

Sieber, guter greunb !

aJieinen l^erjlid^en ©tiidErounfdEi juerft ju 3)einer fo gut aug= gefallenen Soncur^priifung, moriiber. id^ jmar fo feinen 3^^if^t

— 25 —

Biatte. 3)u l^aft au§ ber $parap]&rafe, ^ird^enred^t, ^Paftorat u. ^rebigttjortracj eminentiam ; au^ ber SDlorat unb Sateđie^ I. ; bie Žogmati! ift nođ| niđ|t c(af[ificierl. 9tu^ ber ^arap^rafe l^aft nur ®u unb S'oftanjot)e^ ^orjug. ?Iug bem ^ird^enred^t nur S)u unb ©orijio SSorjug. Unb ben! Žir, aug ber Tloval nur SBeber Sorjug! 2)en SJioratfall l^aben alle t)iel ju ftreng genommen. 3d^ miinfd^e S)ir erft balb eine ređ|t gute ^farre; fie mirb anč) gemijg nid^t au^bteiben.

®ein ^reižbed^ant ift l^ier unb l^at anđ) miđ| bee^rt. SBie t)ertautet, n)unfd)t er ben Sin ton SD^attjafđiitfđi jum ^urmeifter. 2)u, fagt er, miirbeft if)m jefet, meiC bu Soncur^ ^aft, fo nur ein ob. jmei 3a^re bteiben, unb er miH auf tdngere 3^it ^i^ ©telte befe^t. 9l(§ ob aJiattjafd^itfđi nid^t aud^ ©oncur^ fiatte, unb fđ|on jum 9?orau^ auf mel^rere 3at)re ju bteiben fiđi t)erpflid)ten !6nnte. 2)er 2l(te benft auf biefe SBeife nođ| tang ju teben!? 3d^ ^abe m\d) anč) bei it|m empfo^ten, tva^ S)u mir nid^t iibel nel)men mirft; aber er molite niđ|t§ red^t l^oren. SRorgen merbe ič) i^m in ©triimpf unb ©d^u^e meine ?lufmartung ma(|en, it)eil id) fo eben @inlabungen ju mad^en l^abe. — Sd^ glaube, jutefet toirb nodli gefd^el)en, ma§ ba^ ©onfiftorium ober Drbinariat mirb l^aben mollen. ©r ift in SSertegen^eit : er fiirdlitet S)idt|, unb mu^ S)id^ toben, mag er aud^ tf|ut — bod^ taffen mir bie SBelt rollen; @ott toirb babet) bag 93efte tljun.

Unb nun, Sieber ! barf id^ ^offen, mit etma 50 ft CM S)ein @dE|utbner toerben ju !6nnen? @§ reift fid^ biet ru^iger, menn man fo mel^r gefidtiert ift. ^el)re ic^ gefunb juriidE, jo ioerbe id^ S)irg fd^on bis jum Slntritt einer ^Pfriinbe abja^ten. ©terb idt), f o fannft S)u meine Siid^er in 93efdE|tag netjmen, fo bajg 2)u nid^t gar ju t)iet tjertieren mirft. @dt)reibe mir ^ieriiber in einiger 3cit; idt| merbe 2)ir auf jeben galt noc^ einmat fdt)reiben, unb Slbfd^ieb t)on 2)ir ne^men.

Sebe red^t too^t! SDiit §erj unb 3Jiunb 2)ein Xi(S) unt)er^ dnbertid^ tiebenber iJliirko

(£S gef^a^ mir mo^t fel^r l^art, unb id^ bradate ein grofteS Opfer, ba| ič) midj an bemfetben Slbenbe fo fortfdE)teidE|en muj^te. SIber i^r ^abet eud^ ja in entfe|tidE|e Unfoften gefprengt, ba^ mir orbenttid^ ^art gefdE|e|en ift. ®ra^ 30 Mai 1838.

3. (1. I. 1839.)

Marko pri grofu Wickenburgu. — Slovenske šolske knjige. —

Markov nameravani prevod sv. pisma.

|)od^toiirbiger, tieber greunb ! S)u toirft mir fđ)on t)ergeben, bo!^ \6) SDir fo tang nic^t gefc^rieben ^aU] aber fet) t)crfid^ert, ba^

— 26 —

id^ mid) mit bem nelien Salate hetet}xen merbe, unb jum SettJeife, bajš e^ mir mit bem SSerfpređien ernft ift, merbe id) S)ir gteid^ ^eute eine jiemlid^ lange fđirifttidie SSifite mad^en. 3d^ bin alfo feit 15. SRot). t). 3. Srjfelier be^ juncjen (Srafen t). SSicfenburg, mit 400 fl CM. 3oi)reggef)alt unb SSerpflegung, bi^l^er jufrieben, mit t)ieten gemot)ntid^en ^inber== unb (glternt)erbruJ3lid^!eiten nid^t ju !ampfen. SJorjuglid^ mol|( tl^ut eg mir, ber bi^lierigen 5priefterE)Qu^= t)ormunbfd^aft entt)oben ju fet)n, unb t)on ben jefet fo Ijaufigen geifttiđien Sntriguen unb gegenfeitigen 9?er!e^erungen menig ju loren; inbeffen, t)erftel)t [id^ t)on felbft, l^aben aud^ meine bermaligen Siofen il^re 2)ornen. giir bie ^^u!unft mirb too^t ber altgemeine I)immlifđ|e 93rott)ater forgen. ®g freuet midEi, bo^ 2)u fo l^erjlid^ on mir unb meinem @dE|iđ ja(e Stljeil nimmft; nimm bie ©egen^- t)erfid^erung, bajg S)ein SBot)C unb SBel) aud^ midEi freut unb fdimerjet. 3n bie minbifd^en 8(ngetegenl^eiten bin idt| toieber gegen meinen SBillen t)erflod^ten, ex officio. @o t)iet id^ t)on me^reren ©eiten erfa^ren, freuet mon fidE), ba^ gerabe mi(^ ber Sluftrag jur Qu^ ftanbebringung ber minbifdE)en ©(^utbiid^er getroffen; idt| merbe mid^ beftreben, ba§ mir gefdE|en!te SSertrauen ju red)tfertigen, nnb ben SBiinfd^en unb Srmartungen meiner Sanb^teute unb atter gemd^igten ©(amenfreunbe ju entfpredEjen. SSielleid^t ift e^ S)ir nid^t gCeidtigultig, tjierin bie mid^ teitenben ©runbanfid^ten ju erfatiren; Ueb mare eS mir, menn Xn mit fprad^!unbigen greunben unb anberen 3n= tereffenel^menben bariiber fprec^en, unb ba^ 9Jtangetl|afte unb Siidtjt* jeitgema^e baran bei ®etegenJ)eit mir mittljeilen moKteft. S§ ift ®efe^, unb, menn e§ auct) nid^t mare, jebenfall^ miinfd^en^mertE), baj3 menigfteng fiir ben minbifdE)en 9lnti)eit t)on ©teiermarf, alfo aud) fiir ben ©illierfreig, ein unb berfelbe @dE)ulartifel eingefii^rt merbe; alte bi§J)erigen ^rit)atauflagen t)on ^atedEji^men, @t)an= gelien u. bgl. finb gefe^mibrig, unb biefetben mujgten, im %alk ba^ @ra^erbudt)binbermittel, at§ ^acfiter ber famttidEjen @(^utarti!et, ba^ gegen ^lage fiilirte, ol)ne meitere^ t)erbot^en merben. §ieraug^ glaube iđ), ergibt fiđ) notJjmenbig, ba^ eine jmedEma^ige minbifd^e ilberfe^ung ber beutft^en ©dEjulbiidtier fo t)iel mogti(^ in aUen min* bifd)en 9lntl)eiten t)on ©teiermarf berftanben merben miiffe, morau^ mieber meiter fotget, ba% jebe fteirifdtie S)iateftgt)arietdt fidl) gefa^t mad^en miiffe, in einer foldE)en atlgemeinen bxa\xč)baxen Ueber* fe^ung einigeS i^r minber gemol|nUdE)e ober ©elSufige ju finben. S)aB eine folđ)e Ueberfe^ung !eine K^imare, fonbern reat mogtid^ fek), tetjrt bie Srfa^rung : ef)eDem beftanb nur ein @dE)ularti!el fiir Steiermarf, mie, bei nid^t geringerer 2)ialetet)erfc^ieben]^eit ber Ober^ unb Unter!rainer, nod^ gegenmdrtig fiir ^rain nur ein unb berfelbe ®dE)ulartifel befte^t, o^ne ba^ man bie erft feit einigen Safiren in Umlauf gebradE)ten Slagen iiber beffen Unt)erftanblid^!eit fo oft ate je^t ^bren mu^te, obfd^on bie friil)ere lleberfe^ung in ber 9{iiđfidE|tgnal)me auf alte S)ialeft§t)erfdE)iebenI)eiten nidljt gered^t

— 27 —

tvar, meit man mel^rere berfetben Qam ignorirt I)atte. SBaS ober t)on bem in ben t)erf(i)iebenen minbifd^en Slntl^eilen 9Serfd)iebenen auf junel)men fet), beftimmt ber auggebreitetere ©pradigebrauc^, unb, ttJO biefer jmeifel^aft ober t)erit)erfli(^ ift bie grammatifd^e SRiditigfeii ©0 benfe ič) iiber bie ju tjeranftaltenbe Ueberfefeung.

SDie SSat)( ber Drtl|ograpi)ie fte^t in biefer mir aufgetragenen 2trbeit nid^t in meiner 9BiU!ur, unb bie @tubieni)offommif[ion, t)on mett^er bie Sntfd^eibung abi)dngt, mirb fc^tuertid^ beinof)e jaiirCid^ neue SSerorbnungen in biefer i^r gteid^giittig fc^einenben ©ad^e ex^ gel)en laffen. 3nbeffen mirb bie ^eii, in meCd)er bie Ueberfe^ung erft JU ©tanbe gebrad^t merben mufe, fo 9)ianđ|e§ bi^ borti)in jur Sleife bringen. ^orerft glaube iđ), bo§ e^ noc^ nid^t on ber 3^it fe^, bie illirifd^e, refp. bof)mifd^e Drt^ogrop^ie in ben ©d^utartifeln einjufiil^ren; [ie miirbe, mie bie 2)ain!o'fd)e unb bie anberen, 'okU fad^en SBiberjprud) unb neue e!ell|afte 9Seri)anbtungen t)eran(affen, ot)ne ba^ be^megen friil^er iE)re Sinfii^rung burd^gefe^t mvirbe. ©inb einmal gute 9Sot!gbii(^er in ber angejogenen Drt^ograpi)ie t)or^anben, fo mirb ber SBunfc^ t)on felbft attfeitig entfteljen unb taut merben, ba^ aud) bie @đ)utbu(i)er in ber ertoatjnten Drt^o^ grapl)ie erfd^einen mođiten, unb bie @infuf|rung berfetben eben fo friil^ unb teic^t erfotgen SSie tjerfd^ieben ift bie neuere beutfd^e Drtt)ograp]^ie t)on ber in unferen. @d)u(en eingefii^rten ?Utabe= (ung'fđien! Tlič) megen biefer ?(nfiđ|t, bie \>a^ 9flefuCtat rut)iger 93eoba(^tung ift, fiir einen ©egner ber munfc^enSmertl^en gortfđiritte in ber flamifd^en Siteratur ju branbmarfen, beffen 50i6g(id)feit 2)u bei 2)einem le^ten ^ierfetjn befiirc^teteft, mdre fei)r ungered)t unb furjfid^tig, ba gerabe id) unb ju erft e^ gemefen, ber, ni4t nur negatit), fonbern ^um Sttjeit audEi pofitit), in ber S^orrebe jur ©rammatit ouđ| bic 9lrt, mie eine S)ia(ect§- ober Drt^ograpl^ie= tjereinigung mogtiđi merben !6nnte, t)ingett)iefen, unb erftere^ fo= t)iet bama(§ t^unlid^ mar, anđ) au^gefiifirt f)at. ^đ) fetbft merbe in meinen ^rit)atarbeiten, a(^: in einer t)ottftdnbigen f(omenifđ|en ®rammati!, einem Sejicon, unb in ber i), Sd^rift, bie id) mit ber 3eit ang 8id)t tretten ju taffen geben!e, bie i(tirifđ)e, refp. bo^mifd^e Drt^ograpE)ie gebraud^en ; tt)a§ 2)u jur 9?ermeibung ge^agiger 50ii§t)erftanbniffe in ber ittirifd^en Jftationaljeitung offentliS) !unbgeben fannft. SBa^r^eit unb Siebe (unb bie Siebe ift f(ug) mod^te id^ at§ mein SebenSmotto practicieren. —

SSie geberbet fid) ber §err . . . nadEi feinem 2)urd^fatte, neuerbingg ein ©enieftreid^ be§ Drbinariate^ gett)6I)n(idE|en ^a= liberg? Sebe rec^t tool^t unb fd^reibe mir fe^r batb, unb genetjmige bei biefer ©elegen^eit bie mieber^otte SSerfid^erung, ba^ id^ 2)id^ t)on ^erjen tiebe unb erftrebe.

S)ein nnt)eranbertid^er greunb ©rafe 1. Jan. 1839. Purko.

— 28 —

VI.

Krempl Muršcu.

1838—1844.

1. Kollar, — ČeškO'ilirski pravopis. — „Dogodivšine".

22t Juny 1838.

Hochwttrdiger Herr!

Wenn es mich auch sehr erfreut, von dem eifrigen Pan- slavisten Frafs, meinem einstigen Schaler auf der Pettauer- Universitat, ein so schatzbares Praesent, als es Kollar's goldnes Buch ist, zu erhalten ; so freuet es mich noch viel mehr, solches aus Ihren Handen empfangen zu haben. Indem ich Ihnen fttr die giitige Ubersendung hčflichst danke, nehme ich mir bei dieser Gelegenheit die Freiheit, Sie zu bitten, dafs Sie als ein be- kannter vortrefflicher Mann, und geschickter Slavist in unsere Slogaslowanska, deren unbedeutendes Mitglied ich erst seit einiger Zeit zu seyn mir einbilde, einzutretten, und auch dort Mitglieder anzuwerben. Kollar*s Ansichten sind herrlich und geben uns Arbeit genug. Die Annahme des čecho-ilirischen Alphabets hat in vier Kčnigreichen unseres Kaiserstaates den Anfang, und auch an uns Inner-čsterreicher die unabweisliche Aufforderung gemacht, dem Beyspiele der Bčhmen, Kroaten, Dalmatiner, Slavonier etc. zu folgen.

So lange wir, [nichts besseres, als] des Dainko Schreib- und Sprechabsurdum als envUnschte Reformatien wohl nicht ansehend, unser separirtes Bochorizhisches Alphabet hatten, bediente auch ich mich defselben und schrieb mit dem germanisirenden Alphabet auch ein germanisirend Slowenisch. Da sich nun aber eine Aussicht auf eine grolse Vereinigung zeigt, so bin ich also- gleich bei dem, was viele, besonders jUngere Slavisten so heiss wanschen, und was guten Erfolg verheisst. Ich rUcke zwar schon mehr dem Alter n^her, kann aber, wenn ich immer so gesund und ruhig bin, als bis jetzt, an dieser Stazion doch noch Etwas zu dieser guten Sache beitragen, und kčnnte mit Lorenzen's Reventien, die mir geraubt wurden, auch so manches Pecunialopfer bringen, das sich hier nicht thun IMst. Gehen wir also recht ernstlich an die Sache, Kollar*s Wechselseitigkeit beobachtend, schreiben wir in Zukunft čecho-ilirisch, suchen wir im Style soviel als moglich rein slovenisch zu werden, und schlielsen wir uns an einander an. Schauen Sie daher sich aus der Pettauer discordia zu entwinden, und die arroganten Ignoranten dort zu lassen, wo sie ringsumher herzzernagendes Unheil verbreiten , Sie aber trachten nur, wozu Sie Herz und Geist haben, recht viele Anh^nger und Theilnehmer des Sla-

— 29 —

vismus zu erhalten. Doch ich brauche einem Manne, dessen F^higkeiten die meinigen wejt Ubertreffen, nicht zuzureden, Sie wissen es ohnehin, was sich nun thun lasst.

Ich habe an die hochw. Schulenoberaufsicht und an einige Schuldistrictsaufsichten die bittliche, aber vermuthlich erfolglose Vorstellung gemacht, dafs dieselbe auf die Einfahrung des besagten ilirischen Schreibsistems Einfluss zu haben be- mttht seyn mčchten. Eine solche Zuschrift schliesse ich auch an die Schuldistridsaufsicht Sauritsch und Pettau hier bei und bitte, sie gefalligst zustellen zu wollen. Konnten diese Herren doch Vermittlungen treffen, dafs die Studienhofcommission, die uns ein Alphabet vorzuschreiben vorhat, uns dieses zweck- massige und schon von so Vielen angenommene vorschriebe!

Ich habe neulich .den zum 12i Abschnitt meiner slove- nischen Gesghichte Steyermarks angehangten Epilog: „PoEvon na Premisi Otokara 11.^ den jungen Panslavisten nach Gratz geschickt, und ha^e die Ehre, auch Ihnen, vielgeliebter Freund! damit ein kleines Prasent zu machen. Indem ich alle geistlichen Herren, die Sie besuchen, zu grUBen bitte, verbleibe ich mit besonderer Hochachtung Ihr ergebner Diener

Anton Krempl Parochus. 2.

Ilirski pravopis in Kopitar, — ,,Dogodivšine**

9tega Sušca 1839.

u %

Visokopoštuvani Gospod !

Ena prehitreča prilika me primora. Njim samo nekaj malega, pa še to ne kaj takšega pisati, kaj želijo. Z' Kopitarom je ne nič, on ilirske pi3menosti ne terpi. On mi je kratko odpisal z'tem :

Fiat experimentum in anima vili , bad^te ber ^prebiger in ^eft, unb t)ielteid^t ein anberer ^proteftant in 5prag, unb ber ^oate Ljudevit marb gema^Ct. — 9Kan brauc^t fid^ bod^ nid^t ju iibeteiten, fonbern man marte, ob er eg a\x6) nur bet) bem Sftat^^ famen anprieg. — - @dE|on bag t)on Mandich ift beffer. — ^ennt S^r Ljudevifs erften 3Serfud^ 1830? — etc.

Namesto obilnešega odpiska mi je poslal en zvesek, ke- rega Njim na preštenje priložim. — Ali jaz mislim, da nebo ravno vse na to prišlo, kak se naskrižnemi Kopitari vidi. Dr. Gotweiss je našemi Guberneri za ilirskega pismenstva volo gisal, pa tam beržčas tuđi nič nebo. Jaz bom enkrat z' mojimi Štajerske zemle historiami skusil, bo pa morebiti še prejd gdo začetek naredil.

Z' posebnim poštuvanjom

Njihov odpertoserčen prijatel

Anton Krempl.

— 30 —

3. (20. III. 1844.)

« 

„Dogodlvšine" četrtič predelane in potrjene. Klajžar in Muršec

korektorja.

Visokopoštuvani posebno čestivredni Gospod!

T veseljom sem po mojem školniki poslano prijatelno pozdravlenje prijel, ino Vam serčno zahvalim za Vašo na me nepozablenje. Ali jaz prosim za odpušenje, kaj se preci pod- stopim, iz Vašega prijatelstva hasek vzeti. Moje „Dogodivšine štajerske zemle i. t. d." (štertokrat predelane) so od c. k. vik- šega policajskega ino knigosodničkega dvorskega oblastničtva popunoma dopušenje natiskanja dobile. Tote bi jaz ali rad kak najprejd na svetio dal. Da bi pa snažne ino prez natis- karskih pregreških se natiskale, mi treba dobre korekture. Do- bremi g. Klajžari sem zato pisal, ino njih pžle za toto dobroto prosil. Da pa vem, ka oni imajo preveliko drugih opravil ino poslov , tak ponizno prosim , da bi Vi njim pri toti korekturi hteli na pomoč biti, ino bi tak ali toto natiskanje pod Vaji, dobrih gospodov, ravnanjom poželćti naprejdek ino vunspelanje imelo. Za narodne dobre reci volo Vas ali prosim za toto dobroto, ker Vas posebno poštuvajoč ostanem

Vaš

pripraven prijatel

Na 20. den Sušca 1844. Anton Krempl

Farmeštr.

4.

Med korespondenco Murščevo je ohranjena tuđi nastopna pesem, sigurno Kremplova, pisana lastnoročno od Krempla samega :

Pesem

od sv. Kirila no Metuda.

1.) O ves zrak napuni se 2.) Hvalo vama bratoraa Zdaj od moje pesmice, Vsa slovenska zemla da,

V' keroj teče hvala, Hval no sldv stotine,

Kaj Kiril no brat Metud Kaj sta Evangelsko luč

Za Slovence telki trud K* nam pernesla, no ž' njo kluč

Sebi sta zavdšla. Rajske do visine.

— 31

3.) Krez SloVence ravno je Nekaj že razlila se

Svet'ga Kersta gnada, Ali da so skrivnosti Vere ne zastopili, Nej' pernesla sada.

4.) Vidva nje vučila sta Rćči pisma svetega

Po slovensko ravno, Tak kak so v* gorečnosti Vsi želeli slišati

Že Slovenci davno.

5.) Zdaj Slovenci čujejo, Da v' to čast pozvani so,

V* kero vsi Kristjani. O kak pojejo na glas, Kak je blažen toti čas, Ker je njim zdaj dani.

6.) Vse per njih se premeni Od dozdajne žitnosti Na čednćšo djanje: Misli njihove le so Zdaj obernjene na to, Kaj je njih pozvanje.

7.) Svoje krive zdaj BogS, Kak verjeli so na nje.

Radi zapustijo. No le pravega Boga, Neba, zemle Stvarnika

Združeno častijo.

8.) Njihov ofer nej' živšd, Kak nje prejden šli so klat

V njih bolvanskem 16gi; Svoje serca pred altar Ta pernesejo za dar

Zdaj nebeskem Bogi.

9.) Da bi v' mirni zJožnosti Le pravico lubili.

Je zdaj njih želćnje; Po živlenji totem pa Da bi prišli v* ono ta

Večno zveličćnje.

10.) O Kiril no brat Metud! Bod' za vajni sveti trud

Hvala vama večna: Vsa slovenska zemla je Le skuz vajne navuke

Tak postala srečna.

11.) No če ravno nemški jšl Ne terpi nič totih hval

Od slovenske sreče. Pa, kaj Raj nam je odpert. On na nas 'ma velki serd.

To nas naj ne peče.

12.) To pač serce nas boli, Da te svete včrćdnosti

Nemec dolzavddri. No slovensko kralestvo Mu razdrćt' pomagajo

Hunoski Madjdri.

13.) Duge Ićta ah za to Serce nas bolelo bo.

Kaj smo prišli v' sužnost; Naj pa bo pritožena Vama svet'ma bratoma

Naša tu nedužnost.

14.) Prosta vidva tam za nas. Da k' nara priđe tišti čas,

Kerega želimo: Da se vsi zjedinli bi V veri.no pismenosti, Kak od vaj' se včimo.

15.) Prosta, da Slovenci vsi Si za lepe znanosti

Oster trud zavdšjo, Da modrost bi njihova Sama njim odkrivala.

Kaj Slovenci znajo.

16.) Prosta, da bi svoje le Vučenćsti narodne

Zbudili Slovenci, No se nebi gledalo Samo td, kak storijo

Dušmani no NemcL

17.) Prosta, da Slovencć vse. Da so ene matere.

Veže ena vola; Naj rod roda ne čerti, Temuč zloge se derži.

Tak kak rozge kola.

18.) To izprosta v' nebi tam Slavna sveta brata nam:

Sprosta nam pobožnost, Sprosta dar jedinosti Našem velkem narodi.

No na vsigdar zložnost.

A. KrempL

— 32 —

VII.

(Nastopno pismo bi lahko na prvi hip na tem mestu koga zavzelo. Izprva sem ga tuđi v istini hotel izpustiti, a brz sem se odločil, da ga priobčim, ko sem spoznat, da je v zvezi z Murščevim odgojitelj stvom ter nam kaže, kakšne „afere'* je moral Muršec gladiti kot odgojitelj plemenite dece. Papir tega pisma nosi na prvi strani vsakega lista monogram „Henriette", čez pa je krona, Podpis je podan le z začetnicama, ki sta jedva čitni, najbrž je „H, K*")

^en 12/3 842

Um ^^ntn, lieBer §en: Murschetz, gu bettjeifen tuie l^erjlid^, micf) 3^r ^rief freute, u. ©ie aufjumuntern aucf) iii gufunft, miv inanc^maćjl t\n paat 3ei(en, gulommen ju laffen, tt)ill \ć) \fyx, noć) l^eutc beantmorten — (Sic fud^en mid^ ju berul^igen, mir ^offnung ju geBen — ač) ! mein guter Murschetz, ic^ !ann u. tt)itt ež nic^t berl^e^fen, \>€i% bcr ^ebanfe an V., mir bie (Sccle, mit unenblic^ tiefem ^ummer crfiillt! ^ic mcnigen B^i^^^^f meld^e irf) ^eute in S^rem S3rief, alž ^ntmort auf mein ©cf)reiben oom 7^!^ eingefd^loffen fanb, mod^ten mid^ neuerbing^, unenbtic^ trourtg, ha fie mir leiber, etn neuer S3ett)ei§, i^reS gftnjlic^ unjugćinglic^en ^arafterg finb. — @ic fagcn ielbft : ,,3artfjeit, u. SSei6Ii^!eit fe^len." 3n i^rem 5l(ter! OJIauBen @ie, ba6 mon i^r, biefe Betjben ©igenfd^aften geben !ann ? — SBie !ann man bcr ^offnung 8^aum gebcn, cin SBefen ju beffern, ba^ nid^t an feine fjel^lcr

fliaubt? attcg nur fiir Ungcrci^tigtcit, Sl^erfolgung etc. l^alt. — 2Bie ift auf cin oIc^cS ^cfcn JU tt)ir!en? ^uf il^r §erj. — ^6) m6đ)tc bct) OJott! fragen: l^at fic bcnn cin §crj? V. liebt nur fid^ fclbft! u. ©goiftcn finb mir filr5)terlic^. — %oć) h^xtxi ©ie licBer Murschetz, \č) mili glinen allc§ fd^rciBcn, bamit @ie u. fjrl. D. fo bici aB mdglicf) !lar il6cr bicfcn — t)crjci6cn ©ic — ab^* fd^cuUd^cn ^araftcr fel^en; bod^ barf V. nid^t crfal^rcn, ha^ \^ @ic babon in ^cnntnig fefte, ha fic um ©tillfd^mcigcn bat^ — id) e§ abcr fUr meinc Wit^^ ^altc, e§ S^ncn ju fc^rcibcn. — 5lm 6te|i crl^iclt id^ bon V. cincn 33rict/ bic, ttjcld^c xć) frii^cr cr^iclt, cntl^icltcn nur ungcl^eurc ^l^rafen, boli Sicbe u. 3ftrtIidE)!cit, jcbod^ jcbc^ SSort, ha^ licbcboll fc^cinen foUtc, h\d unterftric^cn ; \č) fill^Itc mol^l, ha^ ali ha^ nid^t bom §erjcn !am, bod^ fc^icn id^ cž ju glaubcn, u. bađ)tc: jcgt fpiclt fic jtoar nur ^omObic, bo4 enblic^ mirb c8 bod^ bicllcid^t SSal^rl^cit"/ boli ^lagcn, iibcr nal^mcnlofcž Unglilđ, S^erfolgung, allcin — grcmbcn /cin 2CjciI babon faUt auc| auf 8ic/ iibcrlaffcn ju fct)n etc. etc. enfin ^lagcn, h\t §5llc auf @rben ju l^abcn, u. ba§ Mcž nur au§ bcm OJrunbc, mcil man fic nid^t bcrftc^c, bcnn c^ l^anblc fid^ nur um Icid^tc SScrfcl^cn — Icid^tc gcl^Ier — u. jcbcrmann l^abc ja gcl^lcr. ^aruntcr, marcn cin paar impcrtmcntc 5lu§briide, iibcr grl. B., u. allcrlct) iibcr Z's. gcmifd^t. ©nblicf) tt)cnbct fie fid^ an m\ć), bon mcincm „il^r bc!anntcn gutcn §crjcn" mit ^cmijl^cit, bic ©emal^rung il^rcr S3ittcn l^offcnb. \^^ m Scheuchers gaftcn* prcbigtcn gel^cn ju biirfcn, u. 2te'>^ ha^ Bernh. aHc SSod^cn 2—3 ju i^r, u, fie jcbcS 9Konat9 1 ma^l ju S.'s. gc^cn bilrfc. — %\ixć) St'l. B.s u. noc^ cincn anbcrn S3ricf, mar id^ frfjon bon il^rcm abfd^cutid^cn, l^intcrliftigcn 33etragcn bcnad^ric^tigt ! 3«^) ^t^^ tn ticfftcr ©celc bctriibt! um fo mc^r, ha \6) cž nur JU gut fiil^Ic, ha^ cin grojcr i^cil bcr ©c^ulb/ auf mic^ juriiđ fftllt. — ^č) iiberlcgtc nid^t langc, fcgtc mi^ J^itt, u. badjtc, biellcic^t gclingt cg mir tl^r SScrtraucn ju gcminncn! 3c^ fd^ricb il^r fo mcid^, u. gcmiitl^lid^ alž cg mir, mein bcmcgteg §crj cingab! — ^ć) mad^tc il^r gar !cincn SBormurf, batl^ fic nur, 3ltlc8 maS man i^r fage, auž einem anbcrn ©efic^t§pun!t anjufe^cn! @ic fe^c 5lttc§ in falfd^cm £i(i)t, c§ gcfđjcl^e \a nur fiir il^r SSol^I, fiir tl^r ^liiđ! etc. etc. gn 58cjug auf i^re bctjbcn 33itten, !5nnc ić) nur fagcn, bag

— 33 —

\đ) je^t iit S5ejug auf fie, nid^t^ mel^r §u eriouben, ober ju bevbiet^en l^abe; baB id^ aUe mcine 9flec^te in gr I. Bar.'s ^ćinbe, mit ber liberjeugung, treu fiir ii^r SKol^l ju iorgen, oegeben ^obe. ftbrigen^ tDiirben fie ii)x gemtf gerne QU§ irgenb eiuem S3uc^e ber Slrt, borlefeu, ober i^r ju lefen geben! 3)a§jelbe gelte auđ) in SBetreff ber S. @ie munfc^e fie fo oft ju fel^en, meil fie fic^ un* gliicflid^ \u^h, um i^r DoIIeS §erj aužfd^iitten ju !5nnen. 3c^ fagte il^r, bag fo oft fie tDoIIe u. !i5nne, ftatt ju S. ju gel^en mdge fie mir ](i)xdhen, 5ltte§ tva^ in il^rem ^erjen, u. ^opf dorge^t — fie tt)urbe beftimmt dergeben§, eine trenere mol^Imeinenbere grennbin fužjen! — 5((§ ^nttt)ort auf biefen S3rief, er^ielt l^eute jenen, in S^ren SBrief emgefd^Iofeenen 3^^^^^- ®ic f^^Ot bamit an, mir ju fagen: fie miiffe mir tt)iberf^rec^en, in Sejug meiner Unttvovt, auf i^re betjben 33itten; Šie Idfen i^r j^uar atte 2age qu§ Hir. bor, bod^ tnadie tim ^rebigt tt)eit mel^r (Sinbrucf, be)onber§ ba fit mit biefer, mie fie fagt: „forte persuasion" ^in ginge. ^n S3etreff ber S. fotte iđ) nur il^r glauben, fie fprćlcfie nid^tž n)a§ nid^t bie ganje 3SeIt l^Oren !Onne! — SfJid^t ein ge* miit^Iid^eg SSort — aufeer ein paar unterftri^enen bien aimće Henr. ! §đ) t)erfic()ere @ie, e§ fd^nitt mir burd^ bie ©eele ! SSie ift auf fie ju mirfen ? mie ift cš mdgliđ) fo ganj ofjue ©emiit.f), o^ne §erj ju fe^n? -- ©ie glaubt nid^t an il^rc fje^ler, ^iXit 5tlle§ nur fiir Ungerež)tig!eit, duftleret) — mie ift fie mit bie^em (JJIauben ju beffern ? — %ann fd^eint mir, aB na^me fie fo einen beftimmten 5^on an; mft^renb bem fie mir ^(agen iiber ^(apen fc^rieb fpielte fie vis-š-vis don ^vl. B. u. Z.s bie gfii^tlid^e — mie abfcf)eulid^ — miefalfd^! — igrf) fc^reibe il^r nic^t, bi§ in einiger 3eit, hi^ iđ) mieber rul^ig bin! gu mag auc^ — fie fc^reibt boc^ nie offen, nur immer ba^ tva^ fie mili, u. ma§ fie fiir meine ^^bidibualitćit fiir paffenb l^ćilt — u. Meg ma§ id) if)x fagen !5nnte, gleitet f^urlog an if)x ah — mitC}in moju? ^oc^, ^otfmOge i^r bit \)itltn tummerdollen @tunben der jeil^en, meleme iđ) i^x derban!e ! ^aufenb ^an! mein guter Murschetz, ba% (5ie ber armen Bar. treu beifte^en; fagen 8te i^r don biefem S3rief, mag ©ie motten; iđ) miirbe e§ i^r felbft fc|reiben, attein jme^mal fold^e ©ad^en nieberfc^reiben — eg ift einmal^l fd^on ju diel! — ©d^reiben 8ie mir xtđ)t vaib mieber, bitte — bitte. — Wltintn guten grdnji fiiffe ic^ taufenb* mal^l! 5ltten bit \iđ) meiner erinnern, diel 6cf)0ne§. ©ollten 6ie btn D. Kott" mayer dor feiner Slbreife fel^en, fagen <Bit ii)m u. feiner grau die(e l^crjlic^e Grilje. 9'lid^t mal^r ©ie fd^reiben mir balb, u. diele details. H. K.

VIII.

Vukotinović Muršcu.

(3Lokt. 1842 iz Moslavine.)

Ustoličenje bana Hallerja, — Škof Haalik, — Dvor in narodna prava hrvatska. — ,,K6lo*\ — Vukotinovićeve „Pripovčdke'*.

Ljubezni domorodce!

Dugo je , što sam se od Vas , i od ugodnoga Gradca odčlio, i dugo je zaista, što sam šutio, prčmda sam obreko, da ću Vam pisati ... Ali Vi ćete sami znati, kolikomu na- paftovanju su čovččanska preduzetja podv^ržena, čeftoputa ne- možemo ono učiniti, što želimo ; to Vam bez svakoga usilenja kazati mogu, da se radostno smišljavam na one čaše, koje sam u Vašem družtvu u kralnih okolicah Gradca sproveo ; ako Bog dade, videt ćemo se na godinu opet, i to na dulje vreme.

3

— 34 —

Mi imadosmo ovih danah veliku svečanost, inštalladu bana Grofa Hallera. Mogu Vam reći, da ovakove fvečanofti kod nas nikad nije bilo, sila biaše Ijudih fvake všrfti, to će Vam i novine naše bolje i obšimie opisati; toliko je iftina, da se je u velikom množtvu fvčta duh narodni eclatant ujavio; ova in- stallacia je novi triumph za našu narodnoft, nova demonftracia, koja strahom puni antinationaliste naše. Jafno se je uvidilo, da samo ono puk i narod zavnjima, šta je narodno, da se nad onim samo ljudi raduju, što je domorodno. Ofobite za- fluge si je kod ove prilike naš Episkop Haulik načinio; on se je fafvime za narodnu partiu ilirsku javno u Sefsii regni- colarskoj izrazio, i krčpkim i izvšrstnim govorom banu novomu izručio pržva naša municipalna, i fvetinju narodnofti naše . - vefela mu majka! ... Od bana ništa još neznamo . . Na- rodnoft i prava naša morat će braniti, jer to sžm dvor hoće. Toliko o narodnoj ftvari, koju bog da čuva!

Jeli ste nKolo" dobili, ali ne, jošte neznam; koliko mo- žete, molim Vas opravdajte nas pred pronumeranti , da mi nifmo krivi, što tak kasno dobiju knjige fvoje.

Ja ću sad na skoro izdavati historičke pripovčdke, molim Vas kano prijatelja literature naše, da kad oglas čitali budete, nekoliko mi predbrojnikah priskšrbite. Oftajte zdravo, i včrujte da sam ja Vas počitujući

priatelj Vaš Ljudevit Vukotinović.

U Moflavini 31? Liftopada 1842

IX. Mariborski prof. Rigler Muršcu.

(13. VIII. 1843.) Fefilerjeva dela.

Marburg den 13. Augst 1843.

Euer HochwQrden !

aJteffer unb ®etb tiejg Costanjovetz burd^ grau t)on 3Biber= l^ofer beforgen, bie erfuc^t murbe bag ®anje bem §. SBofan in Silli einju^anbigen. Dl^ne g^^if^f ^i^^ S^nen ber g?md§nti(^e @emmetbott)e 93eibe^ f(^on iiberbrađit l^aben.

S)ie ge^terifđien SBerte betreffenb menbete \č) mitj^ fogteid^ an §. ^Prdfeften Speđmofer. ?tnein er bebauerte mir m^i ge= faltig fetjn ju !6nnen, mei( er gepter^ 9Ber!e einem SBefanntcn in @ra^ abtratt. 3d^ fetbft befifee mt|t§ t)on gejgter.

— 35 —

^eute SSormittag erl^iett \đ) ein ©d^reiben burd^ bie 5poft au^ kibđ), tporin mir bie 9Jlutter ben Stuftrag gibt, eine ©d^ad^tel mit ^rd^enfad^en unb marmerer Steibung fiir $epi mit ©teUful^r nađ) Silli an SSođan ju beforbern. ^IHein ton ber ©d^ad^tel be!am id^ nid^tg ju fel)en, unb mu§ bal^er abtparten ob iiberl^aupt eine fomme. @^ toar \fyc fel)r fd^tper t)on 5pepig UebeCbefinben ju l)6rcn. Sž freut mid^ au^ il^rem 93iltete ber 9Rutter gute 9?ad^ri^t geben JU fonnen.

3nbem id^ @ner §od^tt)urben unb meinem ©d^tpager ben njunfd^en^tpertl^eften Srfotg ber 93abetur miinfd^e, entrid^te id^ ton oilen an 93eibe bie l^ergtid^ften ©riiffe unb bteibe

(£uer ^od^miirben

aufrid^tig ergebener

») V ostalini Murščevi se nahaja tuđi to-le pismo Riglerjevo ne ve se komu: SJlarburg ben 7. ^nnt^ 1843. @ucr ^od^tpilrben ! 3<5 eroielt i^r ©d^reiben bom 2. 3wn^ in bem Sfeomentc, aliJ id^ tn ben SBagen jtieg um ben jungcn Filaferro filr bie ^fingjtferin nač) ^n!enjtein ju be^Ieiten. ©eftem fpat ahtnh^ 5uriicfge!el^rt, l^abe i^ l^eute !eine hxxn^znhtxt ^fltd^t ju erfiittcu, ote bie ©eantmortung S'^'^c^ ©d^reibenž, bie idb foglcid^ mit ber S^erfid^erung beginne, baft mid^ Sid^teneggerd 2:ob in ber Žl^at |d^merjlid^ beriil^rt l^abc. 3Bar er \ć)on aI8 ®t|mnofial|d^ilIer nur lieb gemefen, fo getpann idB tl^n im bcrflo^enen Jgal^re nod^ (ieber, inbem in unierem ^Jejprftd^e fo mond^er fc^One 8ug feincd ®eipe8 unb ^erjenž liebenStpiirbig l^ertjortrott. ^aju !am nod^ 3bre @mpfel^(ung, S'^r fiob, unb c8 tbut mir ungemetn hjel^, einen fo foliben Žgaralter, emen fo bilbungžfftl^igen #opf einer cblen fiaufbal^n fo frfil^jeittg entri^en ju fej^enl @ž bflrfte bem §. tjon S^lebenburg !etne leid^te ©ad^e fc^n, einen glcid^ gemanbten unb glei(|gefinnten ©rjiel^cr filr feine ©čl^nc ju finben! gorberte er nid^t« tt?eiter ote einen geilbten ^nformotor, ber mit freunblii^em SBenel^mcn ©ebulb unb @ifer tjerbinbet, nftl^me er ferner on t/iangeln ber ftugeren fjorm nid^t ottju grogcn ^nftog, fonbern mortete rul^ig ben umbilbenben Sinflug ber S^it unb Conversatkm ob — fo ttj&re in otten biefen ©ejiel^ungen Sfeurfd^e^ mit gutem ©emiffen ju empfel^Ien. aRurfd^eJ

Sot ^opf genug, um fid^ in bie SSelt ffl^en ju lemen; er ift ote 3nftru!tor urd^ mid^ t)ielfft(tig gelibt unb befd^ftfti^t, unb unterjog fid^ erft l^euer ber gn^ruttoren * ^riifung fiir bie ©rommoticolcloffen, ttjo er ein approbatur crl^ielt. <Bdnt ^ofmeifterei miirbe il^m oud^ ben unfd^ft^borcn SBortl^eil ge* mfil^ren, bog er burd^ einen feften SBeruf on ein foIibeS ^ouž gefeffelt, nid^t 3eit ffinbe, leid^tfinmgem Umgonge fid^ onjufd^tiešen, unb fd^on ou§ ©l^rgetj unb gurd^t t)or SBef^ftmung \>tn eigenen ©tubien mit juretd^enbem gieige obltegen ttjilrbe. — ©otttcn @uer §od^ttJiirben finben, bog S^lebenburg feinc gforberungen nid^t oflju^od^ fponnt, unb billigermcife ouf ottmfi^lid^e ©inilbung unb ^u3bi(bung beS §ofmeifter^ Oiiiđfid^t nimmt — fo \>xn ič) fel^r bereit, filr aJlurfd^el'ž ©mpfel^Iung jene ©c^ritte ju tl^un, bie fie bofilr ote geeignet ertennen ttjcrben, unb id^ ermorte l^ierilber S'^re freunbfd^oftUd^en SBin!e. Snbcffen tlačile x6) bem SJlurfd^eg ilber S^re borforpenben ^(one unb bem ©entgen, tt)o§ ič) felbjt l^ierin ottenfoflg ju tl^un tm ©tonbe bin, !eine @^Ibe mit, um nic^t (Srmortungen ju toeđen, bie ol^ne unfere @c^u(b in ber tjolge getftufd^t merbcn !5nnten.

SJielež unb §erjlid^e§ mOc^te id^ mit Sl^nen in bertrouter SD^iitt^eiluug befpred^en unb burd^ploubern : nur ouf bem ^opiere toitt e§ mir nidgt gonj

3*

— 36 —

X.

Kočevar Muršcu. (1843—1849.)

1.

(16. XI. 1843.)

Muršec v DobrnL — Priprave za izdanje slovarja.

Čestiti gospodine! Dragi prijatelju!

Dobio sam vaš pervi i drugi list, i s* veseljem vu njih čitao sam, da se jest Vaš telovni stališ usled potrebovanja do- bernskih toplicah veoma pobolšao. Što nisam na Vaš pervi list odgovorio, jest uzrok tomu moje čekanje na Jambrešičov i Štuliov rečnik, koje mi Vraz poslati če.

Odmah kako te rečnike dobit ču, moramo naš posel početi. Nego ne tako, kako smo se u Gelu divanili. Mi ne potre- bujemo drugih nego Stajercov za spisanje rečnika, i vas posel nadčliti če se medju sledeče osobe: Muršec, Ulaga, Drobnić, Pirš, Orožen, Wolf, Kočevar, a služiti se čemo sledečih rečnikov : Stefanovič, Belostenec, Jambrešič, Štuli, Voltiggi, Murko.

Na Vas smo odlučili izdelanje sledečih slovah: a, b, c, d, e, /, g, h. Vi imat čete nekoliko posla z* ovimi slovami, a ne odviš, jer ove slove malo rečih imadu.

Svaka reč se mora u našom rečniku osobito početkom verste [rB^ite:] pisati, bila ona rčč korčnita, ili imala ona korčn u drugoj reci; na primčr:

Glava, f. §oupt

Glavno adj

Glavač m.

Glavar m.

U ovom obziru imat če naš rččnik razlučak od Murko- voga rččnika. Koja reč jest samo kod Slovencah običajna, onoj

nađ) 2Bunjcf) gelingcn. '^ie f^eber Iduft mir nic^t fd^nett unb gcmanbt genug, ba^ ^a^ier tft mir gu unfic^er u. berrftt^erifc^. 8o be^alte iđ) baS (Sd^Snfte unb ^erjlid^fte jcner S^it t)or, mo 6ie, unbelfiftigt burcf) Simbol* unb §ammerget6fe (benn tcf) it>o^ne je^t hei Kollar), in meincm ^aufe ^ugc gegen 5(uge SJlunb gegcn Wunb mir gegcniiber fi^en. %a^ biefe 3eit red^t balb erfrf)etne unb (Ste 6t§ ba^in beg ungeftOrteften SSo^lje^n^ ftc^ erfreuen mdgen, miinfd^t ^amt feiner gangen gamilie mit bem OJefiil^le mal^rer greunbfd^aft

gl^r aufrid^tig ergebener

Šreunb gr» S^i^Icr*

9?. ©. 3^re S3riefe bitte ič) burd^oug nid^t ju franlieren. (Ste fel^en^ mit ujelc^em Žeifpiel iđ) borgel^e!

— 37 —

se mora pristaviti = Slov: = koja samo u Horvatskoj, onoj = horv: =, koja u Serbii, onoj = Serb: =, koja u Serbii i horvatskoj, onoj Serb: horv:, etc.

Primčtit moram, da se i dalmatinske rčči s* = serb: = naznačiti imadu. Voltiggia mi ne treba. Vi čete od mene Belosteneca i Štulia dobiti. Onda pak na dčlo.

Vaš

Sluga i prijatel

18 -}« 43. Kočevar

2.

(26. XI. 1843.)

Načela za uredbo slovarja.

Čestiti Gospodine! Dragi priatelju !

Na Vaš zadni list imam čest odgovoriti sledeče: za 1. Azbučni red jest naravan, kojega ste u Vašom listu

naznačili. On dakle biti če, kako slčdi: a, b, c, č, (c), d, e, /, g, K i, ]> k, I, m, n, o, p, r, s, š, z, ž, t, u, v. Idi 2. Štefanovičevo ^ pisati čemo s* dž. za 3. Buduč da se ć izgovara jednako kao č, tak se nesmije

jedno od drugoga odlučiti. Sve reci dakle, imale one

ć dX\č \x začetku, moraju se smatrati, kao da bi fve famo

[s* . .im] ć ali samo [s* . . im] ^ za pervo slovo imale.

tf i ^ idu dakle u jedan red, na primčr :

čabar m. ber ^i)btx

čalma f. — SCurban

čud f. \>a^ SRatureE

čvor m. ber ^noten

čorav adj. einaugig. Mi potrebujemo kod ove flove i zato, da naznačimo, jeli tfd)

od c ili druge slove izvira. Kad tjđ) od c izvira, onda

pišemo č, kad pako od k, t, etc, onda ć. za 4. i 5. Imena mestah deržavah i svetnikah neka ostanu u

azbučnom redu. Mi njih nečemo dakle na koncu knige

tiskati. Kod fvakog takovog imena fe moraju u redu

pristaviti one reci, koje od mestnih, deržavnih i svetni-

kovih imenah izviraju. ad 6. Diminitiva se moraju s* primčrnimi pristavkami pisati, ad 7. Naznačenja = horv = ferb = itd. neka izostanu, iz

uroka, kojega ste u Vašom listu navčli. ad 8. Turske reci neka se pišu u azbučnom redu sa zvezdom (*)

— 38 —

ad 9. igre, i običaje ni treba opisivati.

ad 10. Ja mislim, da vide mi ni potrebuvali nebi.

Po mojom mnenju bi koristno bilo, da fvaki od nas prie, nego flovar spisavati počme, reci od svojih flovah iz Mažura- nićevoga rečnika izvadi. Kad ćemo to učiniti, onda če fvaki vidčti, kakov nalik naš flovar imati mora, jer je probitačno, da se mi forme onoga rečnika u fvačem deržimo.

Izvadite dakle reći od vaših flovah iz Mažuraničevoga flovara ter onda nje s* rečmi drugih flovarov u red spravite. Delajte s' časom, jer nije moguće, da bi mi do Božića gotovi bili. Sreća, ako u pervom polletju godine 1844 našu sverhu dostignemo.

Vaš

18 ff 43 brat

Kočevar.

3.

(31. XII. 1843.) Nameravani slovar. — Slovnica za slovenske sole.

Dragi prijatelju!

Evo šaljem Vam Belostenca, i buduč da mu jest nčgdi glava ostala, priklopim Vam glavu od Habdeliča. Habdeličev flovar jest već horvatski, nego Belostenec, toga radi mora nam pervi hasnovitiji biti, nego drugi.

Vi sad fve knige za spisavanje flovara imate, a mi još ne. Nam još Voltiggi i Štuli manjkaju, premda nje jest nam obećao Vraz prie dviuh mesecah. Zato bi nam veliku ljubav učinili, da bi Vi Štulia i Voltiggia tako raskomadali, kako sam ja Habdeliča i Belostenca raskomadao, i da bi nam flove od / do V od onih poslali.

Kad bude slovar gotov, onda ćemo fve sdušno povratiti, za da se raskomadane knige opet vezati mogu. Na Vaše pitanja slčdeća odgovoriti mogu: ad 1. radi naznačenja si = sb =^ dl = hr sam Vašog mnenja ; ad 2. Vide potrčbuvati se mi dobro čini; ad 3. Meni se čini, da bi probitačno bilo, fve pristavke, koje iz imenah izviraju, u flovar metnuti, i ništa u tom obziru izpustiti. ad 4. za razločit razne smisli rečnih moramo potrebuvati 1.)

2.) 3.) a ne ; — ; — ; — ad 5. i priloge staviti jest potrebno.

ad 6. Kod imenah žival, seli i rud Linnea se deržimo. Ako bi nam Gaf u tom poslu pomagati mogo, bi nam bila velika pomoć, flovarom Jungmanna se nemožemo služiti,

— 39 —

jer mi samo jugoslavianski flovar pišemo, u kojega se češke reci uzeti nesmiju. ad 7. č, ć Vam nemogu odkružiti.

Mi da smo se u mnogom obziru našog slovara zjedinili, i sad jest potrebno, da ja o tom i drugim našim sudčlavcem pišem. A to bi mnogo pisanja stalo, i morbiti me fvaki razumio nebi. Zato Vas prosim, da bi mi Vi jedan izlomak slovara, kojega ste več spisali, poslali. Taj izlomak, bilo u njem samo petdeset ili još manje rečih od slove B ili od slove ^, bude nam za pravilo. Jedan prepiš od izlomka svakomu sudčlavcu poslat ču, za da svaki previdi, kako ste vi flovar spisati počeli. Samo ne kasnite, da mi ga pošlete.

Što se slovnice za naše škole tiče, Vam mogu kazati, da izvan Vas i Matjašiča nikoga nepoznadem, koj bi kadar bio, da nju izradi. Zato, ako vi vremena nemati, namamite Matja- šiča za ovu[o] dčlu.

Ja i fvi drugi sudčlavci flovara još izvadjivamo reci nam odlučenih flovah iz Mažuraniča. Ja imam flove /, m, n, i budu još prie dva meseci pretekli, neg bom sa izvadjvanjem ovim gotov.

Da sam u včk kod kuče, bi mi dčlo spčšnije za rukom pošlo, i ja bi prie gotov bio. Nu razni izvanski posli mi vrčme oduzimaju, te dčlo u kuci stati mora.

Vaš 18 \^ 43. iskreni prijatelj

Kočevar

4.

(9. II. 1844.)

Nameravani slovar.

Čestite gospodine! Dragi prijatelju!

Iz Vašoga lista videči, da Štullia i Voltiggia raskomadati nedovolite, nepoznadem načina, kako bi mi u Celskom kotaru nahodeći se spisatelji rččnika našu zadaču [izpuni] izraditi mogli, buduči da i u Zagrebu, kako mi Vraz piše, ni jedan ni drugi rččnik dobit se ne može. Zato Vas zaklinjam [kod] poleg svčte stvari našoga tersenja, da Štullia razkomadate, i da od Gospodina Kvasa privolenje izprosite, za da mi jest slobodno i Voltiggia razkomadati. Rččnikom to ništa skodit neče, jerbo mi nje po sgotovlenju našoga dčla svezati damo tako, da nitko poznati kadar ne bude, što se je [s] z* njima dogodilo. Dajte si dakle dopovčdati, i učinite to, što zahteva svetost naše stvari.

— 40 —

Sad još nčšto od pravilah, kojih se u spisavanju Slovara džržati imamo:

Ako stvar drobno promotrimu, se mi 5^J pravilo, t. j. pri- davanje znakov: sb, dl, si, hr, nepotrčbno čini. Mi Slovar pišemo, za da fvaki, koj jugoslavjansku knigu čita, i koju rčč nerazumi, u njem izjasnjenje nači može. Takvomu ni trčba spomenutih znakah, koji k* žudjenom izjasnjenjem niš nepri- nose. [Iz] van toga je naša namčra, fve jugoslavjanske naričja u jedan kniževni jezik stopiti, i k' tomu bi morao naš slovar jedno važno srčdstvo biti. Mi se dakle čuvati imamo, da u slovaru razliku narečjah nenaznačimo. Naš Slovar u sebi d^ržat če sve rčći jugoslavjanskih narččjah, i tako naredjen biti mora, kako da bi se samo o jednom narečju radilo. Odtale dakle sa svim razlikom. —

K' tomu još primetiti moram, da se mi točno takovo naznačenje nemogučno čini. Nitko medju nami je tako včšt u narččjah jugoslavjanskih, da od svake rčči znade, u koje na- rččje spada ; a slovari u ovom obziru nisu tako ograničeni, da bi se u njima rčči samo jednoga narččja, t. j. od onoga, od kojega naslov /.JiteL/ imadu, nahodile. Mi dakle u njima ne- možemo od svake rčči svediti, jeli je dl. ili hr. ili sr. ili si.

Nekoje rčči su si. hr. i sr. druge hr. sr. i dl. Kod ta- kovih rečih bi morali troji znaki biti, ako našo dčlo točno opraviti hočemo, a to je još nemogučnije za nas, i ako bi bilo mogučno, i mi bi takove znake pristaviti hoteli, onda bi veoma mnogo truda imali. Pustimo dakle ovo naznačenje, i stavlajmo rčči u slovar, kako se u drugih slovarah nalaze.

U našom dčlu imamo mi po mojom mnenju slčdeća pravila slčditi: //pravila, na koje ste Vi mene smislili.*/

1 . Azbučni red je : a, b, (č, ć) itd.

2. Štefanovičovo ^ se piše s* dž.

3. Imena mčstah, deželah, svetnikov se v azbučni red stavlaju.

4. Turske i druge tudje reci se takodjer u azbučni red sta- viti imadu.

5. Razne smisli [rečih] rččiuh se razločavaju po 1.) — 2.) — 3.) — 4.) — .

6. Igrah i običajah ni trčba raztumačaviti, kao Vuk Štefanović.

7. Vide se slobodno gdagda piše, ma svak sudčlavac samo kod svojih slovah.

8. Rastjem /.ipflanjen.* i živalam l:%\)\txt:' se pristavlaju, koliko se može, takodjer latinska imena — naj bolje po Linei. —

9. Svi pristavki, /.prislovki, SeitDčrter.*/ koji se u onih slo- varah, kojimi se služimo, nalaziju, se moraju u azbučni red uzčti. Ako bi nčkoje prislovke, koji od drugih rččih

i

— 41 —

izhadjaju, izpustili, misleći, da si one svaki čitaoc iz gra- matike sam tvoriti može, onda bi slovar nedov^ršen bio.

10. To isto valja takodjer od prilogah.

11. Diminitiva se moraju staviti polag Jungmanna.

12. Pristavki se imaju staviti s* onimi izhodi, koji se nalaze u drugih slovarah.* (Ja poznadem samo bolestan, a ne bolesten.) Ako pristavak ima više izhodah, tad se svi izhodi imaju naznačiti, v. e. dobar, dober, — i to. po redu azbučnom.

13. Reciproca verba se post activa stavljati imaju.

14. Najviše se imamo Mažuraničevog Slovara džržati.

Zato nam ni trčba belo pisati, buduć da bilo, kako u Mažuraniču stoji, to isto znači. Ja ni sam toga mnenja, da bi mi belo na mčsto bdo, b/lo, bflo, hjelo, bijelo stavljali. Gdo bi mislio, da b^lo sve to znači? ako pak izjasnjenje od toga u slovar metnete, onda toliko truda imate, kak da ovako pišete:

beli, a, o, adj.: tt)ei§ belo, adv. meife

bčli, a, o, vide beli bčlo, vide belo

bjeli, a, o, vide beli bjelo, —

bijeli, a, o, vide beli : —

bili, a, 0, vide beli i —

I u .takovom redu se ima ova rčč po mojom mnenju u Slovar staviti.

Ja se i u tom s' vama ne slažem, da bi mi s*rce etc. pisali. Mi moramo sve u našom slovaru imati, što je u drugih jugoslav: slovarah, dakle:

sžrce, n. ba^ §erj

serce, vide sžrce

s*rce, vide sšrce

Pišite mi, [ak] či ste u svemu tomu moje misli, i onda pri- priobčit ču ove pravila drugim sudčlavcom.

18 1 44 Vaš brat Kočevar.

Još jenput:

Sve rčči, bile one substantiva, adjectiva, adverbia, verba etc, koje se u drugih jugoflavjanskih rččnikah nalaze, moraju u naš slovar stavljene biti, i to u azbučnom rčdu sa turskimi i dru- gimi tudjimi rčči. Samo se čuvajmo, koliko je moguče, nčmačkih rččih. Mi ništa novoga tvoriti nesmemo, nego naša zadača na to smera, da flovar, koj pišemo, sve imade, što jest u drugih slovarah. Naš slovar mora dakle imati sšrce, sčrce, s'rce, — belo, bijelo, bčlo, bilo itd. posle dobar, dober, bolestan, a ne bolesten.

• u nikojem rččniku ni je najti bolesten, ma bolestan, ergo

qualis exitus est diligendus?

— 42 —

5.

(25. V. 1844.)

Kočevar išče Stullija pri Slomšeku in drugod.

Čestiti Gospodine! Dragi prijatelju!

Ni sam na Vas zaboravio, kako Vi mislite, nego ja Vam ne hotjah prie pisati, dok ne dobiah odgovora od G. Slomšeka, kojemu radi Štullia pisah. Žalibože Slomšek posla mi nekoliko rččnikah, a Štullia nima, kako on kaže. Kuda se sad uteći ću ? Pisao sam u Zadar, a zalud ; molio sam Celjskog Knigotšržca, da mi ga spravi, a od njega imam odgovor, da Štullia nemože dobiti. Sta ću učiniti? Vendar fva briga za sakupiti potrčbne knige na meni leži, buduć se naši sudčlavci u Cčljskom ko- taru zato ni nebrine.

Gospodine ja Vas opet molim, da u ime Boga rasko- madate Štullia, kojeg u rukah imate, inače naša stvar napre- dovati neće.

Zadžržaj priklopjene cedulice, molim Vas, da u Gradačke novine tiskat date, i da, što je za to potrčbno, platite, što Vam po priliki vratit ću.

Budite zdravi, i nagnuti

Vašomu bratu 18 V 44. Kočevaru.

6.

(17. III. 1848.)

Slovar je treba dovršiti. — Murščeva ^Slovnica**.

Velečastni gospodine! Dragi prijatelju!

Skrajno vrčme jest, da naš flovar sgotovimo. Zato Vas prosim, da Vaše Vam opredeljeno dčlo svžršite. Ako Bog da, ovelo] godinelo] kniga bit će pripravljena za Cenzuro, in onda se odmah tiskat će.

Vaša slovnica dopada se ovdč veoma, i ja Vam čestitam, da ste nju tak umno i točno po slovenskom duhu složili. Živili nam mnogo letah!

Ostajem

Vaš

iskreni prijatelj

18 y 48. Kočevar.

— 43 —

7.

(29. VI. 1848.)

Deželni zbor v Gradcu. — Hrvatski pokret. — Jelačić.

Dragi brate!

Mislio sam, još jenput na sabor v Gradac dojti, nu posli moji nedopuštaju toga. Lečim dva bolestnika, koje nesmijem zapustiti. Zato Te prosim, da Doktoru Trumeru izjaviš, da on i za buduće zadžrži moje mesto na saboru.

Zadnji ponedčlak bio sam u Zagrebu, gde jest včlika razjarenost, što car neće da priznaje hervatski sabor za legalan, i što neće primiti hervate pod bečki ministerium. Z toga jest vidšti, da car i nčmci Slavjanom ni jedne želje spuniti neću. Zašto dakle 40.000 hervatov kžrv proliju za cara i za nčmačko prestolje. Car samo volje nčmacah i madjarah izpunjuje, jer ga na to siliju, a slavjani nesmiju ni volje imati, jer [nim] ne imadu moči, kojom bi svoju volju podupirali. Za carstvu bi bole bilo, da jesu Hervati pod bečkom ministeriumu, i njegovo prestolje bi u ovom slučaju čverstje stalo. Nu car neće toga, jer jest to slavjanska volja, a car boji se, da Madjare rassžrdi.

Bože daj, da nadvojvoda Jovan ovo stvar dobro razvidi, i da on vendar za nešto slavjanom na pomoč bude. Inače bojim se, da slavjani svu ljubav do bečkoga prestolja zgubit će.

Da je Ban u Inšpruku od carske obitelji dobro primljen bio, i da su se nadvojvodica Sofija i carica plakale nad go- vorom banovom, to znadeš. I morebiti to znadeš, da u Inšpruku banu ni car ni nitko drugo od manifesta ništa povedao nije, koj je proti njemu (banu) upravljen. Kad se ban k kući vrati, i u celovac dojde, tamo čita spomenuti manifest z' velikim udiv- Ijenjem. Na to odpravi se u Vordernberg k nadvojvodu Jovanu, da ga pita, što ova stvar znači . .

Ni znati, koliko dobrega izić će od ovoga posetjenja.

Jučer, to jest : 28. svibnja vratio se je ban u Zagreb. Kako čujem, bila je velika radost tamo, gospoje jesu mi bakladu l%oidi\x%:l napravile.

Piši mi, ako znadeš što novoga,

18 V 48. '^^°J°'"" ^^^t" Kočevaru.

3(3^ foUte eiuen ©toff gu einem 5^auen!(eibe ber Srjief)erin meiner Žod^ter ju if)rem Stamen^tage, ber am 10. Su(i fein mirb, regaliren. @ei fo gut, in bie ^anblung be§ ^^itfdie am §aupt== tpadiplage ju gef)en, unb i^n ju bitten, ba§ er bir einen fofdien gebe. S)er ©toff fann 8—10—12 fl. CM foften. 9ii(f|te if)m meine Smpfe^tung aug, unb fage i^m, ba§ it)n bitten (affe, er mođite mir voa^ @ute^ unb @(f|one^ geben. @ei fo gut, ben ©toff audi 3u jal)(en it.

— 44 —

8.

(8. I. 1849.)

Nedovršeni slovar naj se posije „Slov. društvu*" v Lj ubijano.

— Nemške pisarne.

Dragi brat!

Tak, ko Ti, mislim tuđi jaz, . de bi mi dobro storili, če bi naš začeti slovar Ljublančanom poslali. Zatorej bom vsim sodelavcom pisao, naj svoje pismena skorojn zgotovijo, pa meni s' posojenimi bukvami vred pošlejo. Tak tuđi Ti Tvojo pismeno zgotovi, pa pod Četrtek pošli.

Jaz bom potle ćelo delo slovenfkimu družtvu v* Ljublani Ivroč] V roke dao.

Noviga Ti nemorem ničesar pisati, ker se pri nas vse stariga derži. Pisarnice še so nemške, in pisarji nočejo.od slovenskiga jezika ničesar slišati. Oni pravijo, de postave ni, po kteri bi pisarne slovenske morale biti, a kmeti neterjajo slovenskih pišem. Nemškutarstvo nam velike zapreke dela.

Samo na Blagovnim (Sieifeiiftein) so začeli pisarji kmetam službene pisma slovenski pisati. Pozivnice (SSorlabungSjettel) ^ tam vse poprek slovenske. Štibrar (@teuereinnef)mer) plačila u knižice slovenski zapisuje itd.

Z' tega je vedeti, de naši pisarji nišo vsi nemškutarji. . Bog bode tuđi njim pamet razsvetio. Amen!

Tvoj 18 \ 49 brat

Kočevar.

u hitrini.

XI. Kramberger Muršcu.

1. (21. XII. 1844.)

y,Kolo^ — „Sedem sinov. — Čeh Moric Fialka. — Ilirske knjige. — „Pridige za svećenike ; list za preprosto ljudstvo. —

Vraz, Danica. Novice.

Častivredni prijatelj, ljubi domorodec!

Lepo Vam sahvalim za prijateljsko skerb, kero ste do moje literarne zabave imeli, i po volji g. Vraza neke člance ilirske pismenosti poslali. Resnica je, de sim dozdaj veoma žmetno do ilirskih knig priti mogel, no na neke, ki sim želei,

— 45 —

w

duže od leta čekati. Na Kolo III. že dugo sim čakal, "sedem sinov od Žemlje',, već pred letom pri Damiarti sim si naznam- nati dal, al še ždaj njih nemam itd.

Čeh, keri je mojo nadlogo g. Vrazu pisal, je bil Moric Fialka, ki me je letos pohodil ; bil je pred učitelj českega jezika v' akademi] novega mesta a zdaj je pravi kapitan v terezianskem mesti na Českem, odkod mi je već eno ljubo pismo poslaU Poro.čil mi je tuđi Burianovo češko gramatiko, in tri zvezke izlazuće. Olivera Twista, kterega je iz englezkega na češki jezik prestavil. Ali jas še od tega premalo zastopim; ako Vi nje brati želite. Vam njih bjom radostno poslal.

Kaj se poslanih knig tiče, sim izvolil sledeće zaderžati: Kolo. (Samo prosim, de bi g. Leihi Reg. kapel. povedali, de 3. Kolo že imam, i da neje već potrebno, de bi mi ga on poslal, kak sim ga prositi pustil.) D.femetra i K. Sakcinskoga.

Od totih dveh prosim po prilici mi tuđi prednje dele ' poslati; od Kola sledećega, kad izlazi.

Znate mi tuđi Iskro od Havlička poslati, ako jo 'mati ali dobiti znate, tuđi Os.mana, kada na svetio priđe.

Kaj se vam zdi do Antologije slavjanske,, u keri Grof Orsat Počić neka[j] dubrovačke poezie izdati nameni. Ako se Vam dobra zdi, prosim zanju.

Vi mi zkus znate po g. Gebhardi knige poslati, druge prilike nemam.

Kaj ste mi od Ptujskih duhovnikov pisali, mi veseli. Pa

deno mislim, de Mi pridig ne potrebujemo tak, ko prosti ludje

hasnovite nauke. Boljše bi bilo po mojem mnenji, de bi za

. ljudi izdali en list, ko je nemška ^t)i(otf)ea, ein @onntag^6(att

jur 93e(ef)rung u. ©rbauung, ali kaj takšega. Pa to so samo moje

I ' misli. Da le deno enok začetek bo. —

Slišal sim, de Vi bodete učitelj vere na realni školi u

. Gradci. Dobro. Tim bliže mi je do enega milega prijatelja.

i Prosim Vas, ne pozabiti naprey na me. Da Vi, ko mislim,

i večkrat g. Vrazu pišete, prosim Vas, naj bi mu mojo zahvalo

' za njegovo Ijubeznivo skerb do mene kazali. Ino, de od Danice

I rok 1839 imam, od kere mi broj 1. i 24. majnka (da sim ih

ne dobi 1), popitajte, al bi nebi tota dva broja (za plačilo)

! dobiti mogel. I aka je moguće, naj Vam ih pošle. Za novo leto

[ bom drugoč Danicu imeti začel. Imate li Vi Kmetiske i

rokodelske novice,,? i možete mi neke broje poslati ? Rad

bi je deržal, pa bi je pred rad vidil.

Zraven vašega dragega pisma sim tuđi od staršov list dobil,

I keri me na gostuvanje mojega brata vabi. Pa po zimi potuvanje

ne je ugodno; daleč mi je, ino zato se mnogo dnarjov izda.

L

— 46 —

kerih ravno dosti nemam — i zato mala mi je volja doljta iti. Kaj od tih pet rajniš sr. ostane, sranite za drugo krat. Ne zamerte mi, de sim Vas z' telko rečmi obložil. Srečno. Vse dobro za novo leto tuđi Vam želi

vaš

z vesti prijatelj 21. Decemb. 1844. Fellx

2.

(19. V. 1845.)

Vrazov dopis. — Ilirske knjige. Bogoslovec Šterman.

Visokovredni gospodine !

Lepo se Vam zahvalim za vašo dobroto, u kojoj ste mi veoma ugodne knjige poslali. Već i dopis g. Stanka Vraza me je sasma razveselio.

Nezamerite mi, dragi domorodce ! da Vam nekoje knjige natrag pošljem i Vas molim, ih g. bogoslovcu Blažu Štermanu u seminište poslati, neka s njimi po Vrazovem povelji radi.

Basni već pervo knjigo sžm natrag poslao, tako i ove dve.

Tretjo knjigo Kuku ljevica i drugo D. Demetra skm već zadnji put zaderžao, eto uzrok, zašto ih natrag šaljem.

Sam dakle zaderžao:

Osmana 2 f 30 x

Demetra dio parvi 1 Kukuljevića knjiga 1. i 2

š 45 X 1 — 30

5 forintah a da 2 f. 30 X mojih novacah još imate. Vam onu polovicu pošljem s tom molbom, da ih g. Štermanu date, i me njemu priporučite radi sledećih poslovah književnih, koje on za g. Vraza upraplja.

Jer me je g. Vraz na ovoga bogoslovca upeljao, neću Vas u naprčdak S- takvimi poslovi motiti.

Iskreno se Vam zahvalim za Vašo prijaznost i ljubav, s kojoj ste moje želje izpunili, i ufam se, -de Vašo domorodno nagnenje me u buduć ne bude pozabilo.

Ne čudite se momu Ilirizmu, koj je istom u početku; zašto, bez jake slovničke podloge nemože inače bit, nego da mnoge pogreške činim, pisaoći, što mi od čitanja ostane. A ufam se, de poznije slovnica i uvežba mnogo poboljšale budu.

• — 47 —

Bog 'Vam dao u vašim novim stališu sreču i mnogo ugodnih danah, zašto bude Boga molio

Vaš

zahvalni prijatelj i domorodac

Fellx

Borova d. 19. Svibnja 1845.

Pozdravim vse domorodce.^)

XII.

Slomšek Muršcu.

(1845—1861.)

Stolni kaplan Kosar. — Drobtinice. — Prevod Alliolijevega

sv. pisma.

1.

(30. XII. 1845.)

Hochwttrdiger Herr Muršec! SSerel^rtefter g^eunb !

2)urd^ ^errn ^offaptan Kosar ermutl)iget bin ič) fo fre^ ba^ SKanuffript Drobtince za novo leto angefd^to^en mit ber 93itte gu iiberfenben, e^ bem \). Gubernium t)orjuIegen, fo tt)ie ba^ beitiegenbe ©d^reiben bem P. T. §ertn ®ubernialratf)e ^au^ gu uberreid^cn; — bođ) e^ friil^er ju t)erfiegetn, unb bie Attresse gu fd^reiben.

^đ) l^abe t)or biefe^ Sal^rbud^ bei ^ienreid^ bruđen ju taffen, unb erfud^e ©ie fd^onften^ bie Correctur moglidift ju beforgen. 2)arum iiberfd^icJe id^ anč) ba^ §oljft6dE(, it)etd|eg ben Jlitel jieren foH, bag @ie aber nid^t k)orjutegen l^aben, fonbern nur ber ^nđ)^ brudete^ jum ®ebraud£|e ju iibergeben. 5B3irb ba^ ^af)xbnč) Stnttang unb Unterftufeung finben, fo mollen toir fiir bie fommenben 3a]^r= gange ©tal^tftudEie beforgen.

5B3egen ber Sluftage merbe ič) unter ©inem* mit ^ienreid^ unterl^anbetn. 5B3enn @ie ba^ 2Ranuf!ript mit bem Imprimatur erl^tten, fo bitte id^ bie 3)ru(Jere^ ju betreiben, bamit bag SBer! bis Dftern 1846 fertig tt)irb. Slile 3I)re etmaigen Slugtagen unb fonftigen 5B3ege merbe ič) S^nen mit S)an! bejaf)(en.

Njegovo je tuđi pismo z dne 4. avg. 1888, kjer nasvetuje Muršcu, kako naj si uredi z družbo potovanje k njemu. Nemško pisano pismo se konca : »Srečno! dok se spet vidimo! Ves Vaš Srećko". — Kraj ni naveden, a je gotovo Borova (Vorau), kjer je bil Krambergar korar.

— 48 —

3)ag gormat munfd^e \č) bem ^a^xh\iđ)e be§ Sgna^ 3o!fd^ al^nlid^, ba§ S^nen o^ne^in befant fe^n mirb.

Unter (Sinem labe iđ) aber audi @ie fiir bie fommenben Sal^re ate aJlitarbeiter an biefem Sal^rbuđie ein, im Sertrauen, bafe ©ie bag 3Bol^Uf)dtige biefeS UnterneEjmeng njiirbigen unb beforbern merben.

SJie^rere tf)atige ©(omenen f)aben befd^Cojsen ben Allioli //beffen I), ©dirift;/ inS ©lonjenifd^e ju uberfe|en. Ž)aju brauđien mir gegen 30 SDiitarbeiter. Sd| toiinfd^e baju aud^ einige an§> ber ©eđauer 3)iojefe. 5B3e(d^e tourben mir Suer ^od^murben ratfien, bie 5lopf unb |)ers baju I)atten?

Snbem \č) m\d) fiir baž neue ^al^r einer naf)ern SfflittE)ei(ung unb greunbfđiaft empfef)le, miebertiote id^ meine 93itte

Euer Hochwtirden

ergebenfter 2)iener @t. Slnbra am 30. IO^l^ 1845. :Atitoti 5lomfd)fk

2. (10. I. 1846.)

Drobtinice, — Kosar, WeinhandL

§odE)tt)urbiger §err Muršeć! SSerel^rtefter ^^^eunb!

3n ber ^offnung, ba§ @ie meine le^te ©enbung erl^alten, unb nid£|t ungiitig aufgenommen, iibermittle id£| 3^nen angefd^loffen •/. einen ©đjemati^muS mit ber 95itte, fotc^en ate ein 3^^^^" meiner SSerel^rung anjunef)men, ba§ angebogene 5pafet aber ge^ tegenl^eitlid^ an ^errn S)ed£|ant Marič nad^ ©tabK, t)ielleid^t burd^ 9Sermitt(ung beg ^errn §of!aplan§ ^ofđjar ju ubermitteln.

3d^ ^aht m\6) bereitS burd£| ben Sud^binber Pirker t)on SBolf^berg an bie SJienreid^S^Sud^brudfereij t)ertt)enbet, um gu er^^ fal^ren, ob, mann, unb um metdEien 5prei§ [ie bie Sfuflage bež 3af)r* bud^eg Drobtince ubernef)men molite. ©oUten Suer ^od^miirben 3eit erubrigen, felbft bariiber SRMfprad^e ju pflegen, fo miirben ©ie mir eine grofee ®efallig!eit tl^un.

3d^ glaube bie Stuffage mit 2000 Exemplaren madEien ju laffen; \>a^ ^papier brau(^t nid£|t befonber^ fein ju fe^n, bi§ auf [einige] 100 Exempl. bie id^ auf Velinpapier ttJiinfd^e. Snbem id^ §errn ^ofd^ar unb beffen §errn ^oCegen Weinhandl fd^onften^ grlice, unb mid^ S^rem Stnben!en empfef)(e, jeidEine id^ midE) mit alter Std^tung

Euer Hochw(irden

ergebenfter S)iener u. greunb ©t. Slnbra am lO./l. 1846. Slomfd)ck.

— 49 —

3.

(22. I. 1846.)

Drobtinice. — Kosar, JodL — Lav. škof.

§0(^tt)urbiger §err unb greunb!

S^r k)erel^rteg ©d^reiben t)om 16 I. 1846 l^abe id^ l^eute er^alten, unb beei(e mid^ 3^nen meinen S)an! fiir bie Uiberna^me ber Sorrectur ber Drobtince abjuftatten, mit ber Sitte, fid^ mit angefđitoffener ^^f^^^f^ 5^^^^ Laikam ju t)erfugen, in meinem SRa^men bie Sluflage abjufdfjliejsen, unb ben 2)rudE moglid^ft ju 6ef(l)leunigen, mit ber SSerfid^erung, ba^ id^ Sl^re SSerfugungen ganj approbieren merbe. Laikam !ennt mid^, unb inbem ^ienreid^ feinen (!) neuen Settern befifet, bie Sluflage aber !einen Sluffd^ub julći^t, fo iiaben it)ir feine Slu^tt)al)l obg(eidE) ^ienreid^ biUiger mare. Sllit bem formate ^apiere bin id^ eint)erftanben ; bie fiieber fotten mit !(einern, bie iibrigen ?(uffa|e mit ben gteid^en tt)ie Krempls Dolgodivsčine (!) gebrudEt merben. — ©ottten nod^ 3(nftanbe obtt)a(ten, fo bitte idE) mir fotdEie ju berid^ten, iibrigen^ aber ju tradE)ten, \>a'^ bie Drobtince pisanke merben, unb biž Dftem fertig fe^en.

93ei ber ftorrectur bitte id^ meine gel^Cer au^jubeffern, etma unt)erftanbtidE|e burd£| per Parenthes ju erftdren, unb mir nad^ bem 2)rudEe eineg jeben Sogeng 1 83ogen per Post ju iibermittetn.

SDie 9tad^rid^t iiber bie Srfranfung meiner beiben guten greunbe Kosar unb Jodl f)at mid^ fel^r ergriffen. ®ott gebe beiben bie Siebe ©efunbl^eit mieber, unb fd^en!e unž beibe fiieben=93rak)en! 3)ag SBefinben unfereg §od^tt)urbigften g. Sifd^ofeS ift feit einigen Xagen beffer.

3Jiit Siebe

3f)r greunb

@t. 9lnbra am 22./1. 1846. Slomftl|eli.

4.

(10. II. 1846.) Drobtinice, — Kosar, JodL — Lav. škof.

Hochwttrdiger |)err unb fjreunb!

@ie l^aben mid^ mit ber erften ©enbung ber Drobtince eben fo uberraf(|t ote erfreuet ; id^ l^abe \>tn 1*^" 2)rudEbogen nod^ nid^t fo batb ermartet. Sd^ ban!e alfo fiir ben fdEinetten (Srfo(g.

Uiber 3^re 93emer!ungen fotgen meine 3lnfid^ten : p. 13. priđe sodit živih in sveta mare mot)! bei SKenfd^en ju

braud^en ; — SBei( man bei biefem genitiv fid^ ha^ nekaj =

— 50 —

nekoljko : (gtma^, einen Stl^eit ben!t ; bei ®ott, ber Slile rid^ten tt)irb, pa^t ež nađ) meinen SBegriffen niđit. Snbeffen bteibt immer ber gleiđie ©inn audp mit bem Genitiv.

p. 14. ker ni do njih priložnosti — ift fel^r gut, unb id^ ban!e fiir ben B^f^fe h ber mir ober bem Slbfd^reiber in ber %thex geblieben.

p. 16. odpušenje afe einmaliger — odpušanje alž mel^rmal^tiger ytač)la^ tt)irb nid^t o^ne @runb ber Unterfdjieb k)on 3l^nen bemerft: eigentlid^ odpustenje; id^ bin nidlit barauf gefommen, ma e^ aber funftig beobad£|ten.

p. 9. otroke kojiti bebeutet: ^inber erjiel^en; it)eil baS deco rediti JU !6rperliđ| !tingt. Sđ) fanb biefe^ SBort in Vene nedolž- nosti, fo mie anđ) in 5po!lu!erg Pastirna. @ž burfte in SnnerJrain gu ^an\e fe^n.

93. 2. Kar radi — kakor vam rado ift eine fd^one SReben^art an ber S)rau — am ^adliern, unb l^eifet: mie eg eud^ betiebt, nad^ a3elieben; barum moge ež aud^ bleiben. — legati tiigen fdlieint mir beffer afe lagati — aud^ iDol^lftingenber. 3Ran I)6rt im SiEier ^reij« izlegati se — ležnivec.

p. 28. rezno strahvati — mili fagen: fd^arf jiidEitigen. — p. 29. iztratiti l^eifet t)erberben — t)er5ie]^en. — 29. darovati koga — Semanben befdE|en!en — beloI)nen; 5. 93. svatje nevesto darujejo : S)ie ^od^jeiter befd^en!en bie Sraut — reid^en S^r ®aben. Per otrokah ober per otrokih ift gleid^giiltig: — ber 5B3oI)l!tang foE beftimmen. — (Sine nad^tragtidie Ginfd^attung mirb meber mogtid^ /.'infoterne ber @a| fd£|on unter ber 5preffe ift, aber aud^ nid£|t erforberlid^. ©otlten etma ©inn^ftorenbe S)rudEfe]^ter fidt) einfd^teid^en, merben mir fold^e im le^ten 93ogen bejei^nen. Sm Vj^ 93ogen l^abe ič) nur folgenbe bemer!t:

5(m ^ttelblatt Lavatinski — fotte heigen Lava/itin

„ 2te» ^latte griebric^ „ „ Sribrid^

tt 3. „ 8tc^ 3ei(e bon unten delioci „ „ delivci.

pag. 9. 13. „ „ „ obrano „ „ vbrano

„15 5 « ^on oben vstala „ „ ostala.

13 „ bon unten pesluša „ „ posluša.

3)od^ finb bieje S)rudEfel)ler nidEjt @inn=ft6renb, unb ber erfte 93ogen ift feE)r gut au^gefaEen. @ott gebe f einen ©egen aud^ gu ben folgenben, S^nen aber oudE) bie liebe ®ebutb, bie i^ k)on Sl)rer 95orliebe ju unferm 3?otfe u. ju unfrer 3Rutterfpra(|e ermarte. Slud^ mit ber Slugftattung bin id^ t)oUfommen jufrieben. Um ^oft= porto unb SdEireibere^en ju erfparren, tooHen mir fiinftig Euer Hochwttrden nur ju 4 936gen jufamen iiberfenben; betreiben ©ie inbeffen bie S)rudEereQ, ba^ ber S)rudE nidEjt unterbrod^en mirb, unb bie Sluflage moglid^ft balb t)ollenbet merbe. 2lud| merben jule|t UmfđjtagSbogen in einem farbigen ^apier erf orberlidE) ; moju eg aber nod^ 3^^^ if*-

51

©0 it)ie mid^ bie 9Q3iebergenefung unferež tieben Kosar red^t f^eviUđ) frcut fo fenjer fattt mir ber SSerluft meineg gutcn greunbe^ Jodl. Bog da, da bi za nas Boga prosil!

?lud^ unfer giirftbifd^of befinbet fidi in @ttt)a^ beffer.

Zdaj pa sebe ino Drobtince Vaši prijazni skerbi priporočim

Vaš

©t. Stnbra am 10. II. 1846.

Anton Slomšek.

5.

(8. III. 1846.)

Drobtinice. — Kosar. — Lav. škof.

^od^miirbiger |)err Sfflurfđiefe ! SJere^rtefter greunb !

Sluf 3f)r \\tht^ ©d^reiben t)om 26./2. fotgt bie Slntnjort etmag fpdtt, toeil fotd^e burd^ bie traurigen ©rgebniffe unferer 3)io3efe tierl^inbert.

S)ie ©orrectur ber 4 te|t mir eingefd^iđten 3)rudEb6gen ift red^t Brak) auggefaEen. 3d^ fonnte nur fofgenbe unbebeutenbe Menda auffinben :

Pag. 46 . ^d\t k)on unten . . 9 ftatt kitro

tt

tr

tt

tt

tt

ti

tt

tt

tt

tt

tt

51 52 54 57 60 62 76 77 88 92 95

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

oben

unten

oben

tt unten

oben

unten

tt oben

unten ft

1

13

8

10

12

17

19

7

5

3

11

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

aji

norača sedi fapreti rahle dofhteli rezi Biš so

bratama dp.

(efe hitro ali

noroča seji

sapreti rahlo dofhteti rezi Piš sto

bratrama do

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

tt

2lug biefem moHen @uer ^od^toilrben erfel^en, bafe faft !eine @inn==ft6renben 5et)ter t)or!ommen, unb menn einige ©dEireibfel^ter ©tatt finben, fo l^aben fid£| fold^e burdE) ben ©efeer eingefd^lidEien.

2)en Unterfd(|ieb jmifđien ali ? etma, als gragenjort — unb alj ate 93inbe= bitte id^ nad) meinem Segriffe gu unterfd^eiben, unb bag gragetDort mit I — ba^ Sinbemort mit j ju bejeidEinen, mag ber i^bf^reiber ofter k)ermed^felt l^aben mag.

2lud^ bie Slpoftropl^en bei k' — s' u. v' belieben @ie au§* jutaffen, unb bie SJormbrter nur k s, v bod^ k)om nfid^ften SBorte abgefonbert ju fefeen, meil man biefe ©d^nirfet nid^t meE)r ju ge^ braud^en pflegt.

4*

— 52 —

Uibrigen^ iDoKen fte alte Slengftlid^Jeit bei ©eite tegen, unb nur nađ) 3l^rer S?enntni^ unb ©infid^t corrigiren ; id^ ftel^e fitr beg ManusCTiptes Siid^tigfeit nic^t — t)ertaffe mtđ) aber ganj auf Sl^re ©infid^t.

S)er Umfd^tag mxb auf gefarbteS 9Japier mit bem 2^ite( unb einer Sinfaffung ju bruđen je^n ; bođ) gat biefe^ nod^ 3^it ; k)iel^ leid^t !omme id^ t)or 93eenbigung beg 2)rudEeg nad^ ®ra|.

ajieinen @ru| unb (£mpfe[)lung an meinen (ieben Kosar ; beffen ©enefung midE) iiberaug freuet.

Unfern guten giirftbifd^of t)aben mir l^eute mit ben l^f). ©terbe^ fa!ramenten t)erfel)en.

®g ift faft !eine §offnung ju einem Sluffommen; mir be= furdE)ten in menigen Sageu k)ermaift ju merben unb empfe^ten ung inggejamt 3t)rem frommen Memento !

9Kit Sld^tung unb fiiebe

@t. Slnbra am 8./3. 1846 3^t: ^reunb

um 6. U^r Slbenbg. Slomfć^tk.

6.

(22. 1. 1847.)

Drobtinice,

§od^murbiger §err! SJerel^rtefter greunb!

5B3erben iiber mein ©d^reiben mel^r erfdEirodfen ate fid^ er^ freuen, unb miirbe id^ mid^^) getrauen @ie abermal^te mit einer jeitraubenben Slrbeit ju betciftigen, menn mir nid^t i^re SSorliebe fiir unfere ftom. fiiteratur Siirge fe^n miirbe, ha^ @ie mir meine Sitte tjerjei^en — abermate ^k ^orrectur beg 2^^» SaE)rgangeg unferer Drobtince beforgen ju mollen, unb jene 9Serbien[te ju t)erboppetn, bie @ie fiđ) bei bem erften ^al^rgange ermorben. 3(^ \)Qbt biefen 2^^," Sa^rgang bereitg afe Slbt t)on SiEi tl^eiCmeife jufammengefe^t. 9Keine SReifen unb ubrigen ©efd^afte t)erj6gerten bie SoUenbung fo lange. 9tun mu§ id^ mein SierfpredEien tofen^ unb jur 2)ru(I(egung fžireiten. 3lngefd^(offen •/. erE|a(ten @ie \^a^ Manuscript mit ber Sitte, eg bem P. T. §errn ©uberniatratl^ ^raug iiberreid^en ju motlen, ^d^meld^er mir bag Imprimatur ju beforbern t)erf|)radE|. Unter einem */. liegt eine 3i^W^ift cin bie Sai!amifd^e SBud^brudEereij bei, mit ber Sitte fold^e in bie genannte Officin JU iibermitteln, bamit bie 2)rud(egung batb moglidEift ein= geCeitet merbe.

• ) Bržčas izpalo nic^t.

— 53 —

Dh 9Kange( eineS fđireibtunbigen Sopiter^ — benn id^ tvo^ne im beutf(3^en = Sanbe — merben @ie k)erf(f|iebene ©điriften, aber anč) t)ie(e ©d^reibfel^ler finben ; — tjertie^ren @ie nid^t bie ®ebulb ! ©ollten @ie aber biefe ft^orrectur burd^au^ nid^t beforgen !6nnen, fo miiJBten bie ©a^bogen nađ) Cilli marfd^ieren, unb t)on ber bor* tigen @eiftti(^!eit beforgt toerben; tva^ eben fo jeitraubenb ate Eoftfpielig tt)are.

Sč) l^abe @uer ^od^toiirben im ©eptber t). 3- in ®ra| be= fud^en looHen, aber ju meinem Seibioefen nid^t getroffen; bafitr tooHen mid^ @uer |)od^tt)urben im fđjonen Sat)anttl)ate befud^en.

3um neuen Sa^re iiberfenbe iđ| einen neuen fiatianter @(f|e= njati^mug, mieber^ole meine Sitte, unb bin mit SSerel^rung

Suer ^od^miirben

8t. Slnbra am 22. 3anner 1847. ergebener 2)iener

9Jac^fc^rift.

2)a§ SKanuffript Ue^ \č) burđ) fiai!am an |)errn @ub. "Slati) ^rau^ beforbern.

7.

(31.1. 1847.)

Drobtinice, — Slomškov latinski pastirski list.

§od^tt)urbiger |)err! SSeret^rtefter greunb !

3d) beei(e mid^ 3t)neu auf 3^re ^nfragen U?= 28^ b. 2R. meine Slnfid^ten mitjutl^eiCen ; unb jn)ar, ad

1.) S)er Slu^gang in om — oma — omi ift mit am — ama — ami gleiži iiblid^ unb ftort bie 9?erftanbUd^feit nid^t; barum moge man ben einen ober ben anbern in ber ©dirift laffen, ®rammati!alifd^er ift om — getinber fur bie ^lu^fprad^e am — unb fie|tereg t)on mir me^r getiebt. Ad

2.) 2)er ©enitik) nađ) bem ©upinum ift tt)oI)( nur in jenen Sieben^arten liberali gebraudptidi, tt)o man fid^ einen 2E)ei( t)om ©anjen benfen !ann. §ier entfd^eibet bei mir met)r ber SBol^Uaut, afe eine gramm. Skrupulositat. SBorauf ič) @ie 5u fef)en bitte, ift bie SSerminberung be^ Ij. 3d^ pflege nur in ben feltenften gdllen t)or e unb i ba^ Ij ju braudEien, unb fd^reibe zemle — krali ftatt zemlje, kralji. — 2tudE| mad^e id^ ben Unterfd^ieb jtt)ifdE)en ali ? an ? ali si doma — unb fd^reibe alj sed; — jiskal sim ga, alj ni ga doma; bamit ba§ ali mit 3£)rem Jeli ? gteid^bebeutenb in ben 93raud^

— 54 —

!oTnmt. — Uibrigen^ moge un^ bdbct) ber fd^one ©runbfafe

beg 1^. Jtuguftin leiten: „In necessariis unitas, in dubiis

libertas, in omnibus caritas."

Sommt bag 9Kanuf!rtpt in S^te §anbe, fo toallen @ie gii- tigft forgen, ba§ bie Ordinariatsapprobation k)on @eite beg La- vanter Ordinariats nid^t t)orgebrurft tvtvbe, auf bog id^ nid^t alg ^erauggeber unb afe Approbator ju gleid^ erfd^eine.

2)ie aSerungliiđung meineg lat. gefđiriebenen ^paftoratbriefeg fatit 3l^nen nid^t jur Saft, fonbern einer Uibereitung, unb bem Slbfd^reiber in ©atjburg, ber eg mit g^l^tern abfd^rieb. 9?un ift obermatg Sllleg ouggeglid^en ; mir fotten barouf gar nid^t ben!en.

^đ) n)ieberf)ote nod^mal^tg meine SBitte, unb bin mit Siebe

Euer Hochwttrden

ergebener greunb St. Slnbra am 31./1. 1847. . i5lomf(t)ck m. ia.

Muršec je pod listom s svinčnikom prlpisal: ali =; jeli; alj :^ pa ^^ aber.

8. (24. II. 1847.)

Drobtinice, — Nezgoda Glaserjeva. — Novi opat celjski.

^od^murbiger §err ! SSeret)rtefter g^eunb!

3d^ l^abe bie beiben SBogen unferer Drobtince mit g^euben burdEigejel^en, unb feine ge^ler gefunben, bie ju bemerfen toaren. St^ bitte nur fo fortjufelen unb nid^t ju ermiiben, benu bie ^(age ift gro§. ©inb @ie inbeffen mein SKitgenoffe bei ber 3trbeit, fo mbgen @ie aud^ 3:f)ei(neE|mer unferer greube je^n, menn ®ott unfere 3Ru^e fegnet.

2)ie SRebaction \)ai in gotge eineg fritf)ern ©d^reibeng toiber meinen 5B3iIlen bag (Srfd^einen beg 3ai|rbud^eg pro 1847. ange= fiinbiget. 93ig gegen l^alben 3lpri( miinfdEie id£| eg bod^ fertig ju feEien. ©g mare mir lieb, menn bie fertig gemorbenen SBogen an ben 93ud^binber SRo^er abgegeben miirben, bamit er fotc^e fatjen unb fo jeitgemfi^ t)orarbeiien !6nte. 3d^ bitte fotdEieg bem iperrn Factor mit meiner ©mpfel^lung bei ®e(egenl^eit ju melben.

Uiber ben betriibten Slnfall unfereg lieben Glasers l)at mid^ aud^ beffen ^aptan §ort)att) in Senntni^ gefe|t. ®ott erl^atte i^n ung nođ) longere 3at)re. Slud^ bag ©tift @t. ^aut f)at ben 5poftora(= ^rofeffor P. Norbert Heilmann am 10. b. SDi. t)er(oE|ren, ber infolge einer fiungenentjiinbung ftarb.

— 55 —

2)er neue Slbt t)on Cilli ift ant 15. b. 9Jl. int)eftiert morben. 3tm 2.i|li aKai menn @ott toiH, mirb in Cilli felbft feine fetierlid^e Benediction ©tatt finben, moju @ie f)iemit freunblid^ft eingelaben merben.

S(3^ empfef)(e mid^ 3f)rem frommen 3lnben!en

Euer Hochwtirden

ergebener greunb @t. Stnbra am 24/2 1847. 5lomf4)fk m. ia

9.

(24. VI. 1847.)

„Kiir wider die Brandweinpest, — Drobtinice, Podoba sv, Viktorina, Slovenci sekovske škofije,

^od^murbiger §err S)o!tor! 9SereI|rtefter greunb !

Sttad^bem unfere Drobtince bereit» in atle SBetttoinbe t)er== breitet morben, ift eS ^z\i aui) Sljnen meinen aufrid^tigften S)an! fiir bie grojse Sfiiifie bei SBeforgung ber Siorreftur au^jubriiđen, in ber ^orau§fe|ung, bafe Sljnen bie ^auptfd^utbirection Cilli Gratisexemplare jugemittett Ijaben toirb ; Bog bo pa platiL

^ngejd^toffen erl)alten Euer Hochwtirden eine eben erfd^ienene Kur mieber bie 93ranbmeinpeft, metd^e in ^arnten befonberS ftar! graffiert.

©el^r JU bebauern ift e§, ha^ bie ©edauer fo toenig a!tit)en Slntl^eil an biefem Saljrbud^e neljmen, unb un§ gar !eine 93eitrage (iefern.

&)tn ben!e \č) jur aSignete pro 1848 ben f). 93ifd^of unb 5!Jiartt)r Victorin mit ber Slnfid^t t)on ^fjettau beforgen ju mollen. 8ie toaren fetbft in ^ettau al^ ©eetforger, toerben bie nal^eren S)aten unb aSerI)altnifje miffen ; baljer erfud^e \6) @ie um 3l^re 9BoI)lmeinung, bann, ob @ie ung ni(|t burd^ irgenb einen ft^iinftter eine ©!ijje jum gebad^ten SBilbe mit ber 9lnfid^t t)on ^fjettau beforgen !6nnten unb tooltten. ^\x toiinfd^en toare eine !urje @e* f(^id^te t)on ^ettau, toeit man t)om Seben beg \). Victorin toenig toei^. Serr Director Robič !6nnte ung baju t)exl)ilflid^ fe^n.

^id^ 3f)rem mertljen 9Xnbenfen empfeljtenb bin id^ mit 3(d^tung

Suer ^od^murben

@t. 3lnbra am ergebenfter 2)iener

24. 3un^ 1847. ^^^^^ ^^^^^^^^

— se- lo.

(20. Vn. 1847.) Drobtinice. — Vabilo na poset.

^0(f|t)erel)rter §err 5profeffor!

9Kit ber mir unter 12./7. 1847 mitgetl^eUten ?(n[id^t un)rer t)atertanb. @tabt 5pettau 6in \6) ganj jufrieben. @^ ftel)t nur nod^ jur 9lu^fuf)rung

. 1.) bieje Slnfid^t fiir ba^ gormat !(einer ju !opieren ; 2.) bem f). Victorin eine anpaffenbe ©teltung unb Snfignien gu

geben ; 3.) eine geniigenbe SSejd^reibung 5pettau§ unb feiner ©efd^icftte

JU t)erfcffen, bie bođi niđ|t iiber 1—2 S)ruđbdgen geben foUe.

SDie ^ar(^ruf)er ^unftarbeiten [inb fiir unfern ^xt)zd ju t^euer ; eg !ommt un§ ber @taf)Iftid^ beg I). SDlaf. iiber 200 fl CM. SBir toerben ung mit S!upferfti(^en, ober mit ©teinbruđ begniigen milffen. SSieHeid^t !6nnte unb toottte un^ ber Brat)e Sampet burd^ 3f)re 9Sern?enbung ben \). 9Si!torin mit einigen 30 ?(6brurfen Beforgen ?

3d^ tuitl trad^ten, ba§ bie Drobtince pro 1848 mit SRitte Dctober jum S)ru(Je !ommen; barum bitte i6) um mogfid^ft haU bige Uibermitttung beg oben gebad^ten Skitrageg.

SBerbe iđ) in biefem 3aE)re bag SSergniigen f)aben, ©ie in unferm J^aCe ju feljen ? 3t^ bin tjom 10. 3lugu[t big 10. @ep. in ber 9Sifitatipn abtoefenb, unb I)alte mit meinen S)iojefanen tjom 13**« big 17. ©ept. bie Exercitien ; bemnad^ mare mir ein 93efud^ im Spat^erbfte angenel^m.

Vale faveque

Tuo 3(m 20/7. 1847. Antonio.

11.

(6. VIII. 1847.)

Drobtinice. — Njih izdajatelj Vodušek. — Cerkvena vizitacija.

|)od^n)urbiger, §od^geef)rter |)err unb greunb !

Sluf bag tiebe ©d^reiben tjom 27. /7. 1847 gebe \i) (Suer §odE|murben ju miffen, bafe mir fiir bie folgenben Drobtince fiir jeben ^att ben anempfo^lenen tiinftler Moglich mit ber Slnfer- tigung eineg @tal|lftid(|eg braud^en merben, fđjon barum, um einen t)atertanbifd^en Siinftter ju unterftii^en. ^met) !(eine (£ngel miirben inbeffeh mo^t ermiinfd^t um bem SBilbe mef)r Seben ju geben,

— 57 —

tueiin ber ©tal^tftiđi andj um 10 f( mel|r !oftet. 3đ| i)abc bie 5pro= jefte bem §errn §lbten Vodušek jugefenbet, ber fiir bie 3^'^^i^f^ a(§ ^erau^geber erfđ)etnt, mit ber SBeifung Sl^nen ben 93efđ|(u§ mitjutlieifen, unb ju bitten bie toeitere Šefteltung ubernel^men ju iDoUen. — ?lud^ bitte id) um bie furje &e]č)\đ)ie ^ettau^ uub ®t. 9Sictorin^ ; mit @nbe ©eptember mirb ber Sa^rgang 1848 ge= fđ)toffen, u. fobalb ber Censur t)orge(egt.

Slm 10. b. 2R. reife iđ) t)om ^aufe, metbe mid^ in Cilli furj an, unb iibernad^te amlV^ 3lbenb§ ju iiiff er. @rft am 9. ©ept. t. 3. ^offe id^ abermate in ©t. ?lnbrd einjutreffen ; tvovnač) am 135^ unfere Exercitien beginnen.

^č) tt)unfd)e, ba^ ber ©auerbrunn bie beften SBirfungen Ijdtte, unb bin mit Siebe

3f)r ergebener ©iener ^m 6. 3(ug. 847. M\on 5lomf(^fk.

12. (28. XI. 1850.)

Nove šolske knjige; rokopis „Malega katekizma" ; ozir na

jezik Slovenskih goric,

§ođjt)erel)rter ^err unb g^eunb!

S)a^ f)o^e Unterri(J|tgminifterium l^at mir bie 9tet)ifion ber flomenifd^en ©d^ulbud^er iibertragen. 3(^ \)obt @ie jum 9teprafen= tanten ber ©(omenen beg SRarburger S?rei(e§ in SSorfd^lag gebrad^t, bamit bei |)erauggabe ber neuen floto, ©c^ulbud^er alle ©egenben ber a((gem. SSerftanblic^feit megen beriidi'iđitiget miirben. 3d^ be== tt)ege mid^ am altertoenigften in ber 9Jlunbart ber SEBinbifd^bilđiler, unb iiberfenbe SI)nen •/. angefđ)to[feneg Manuscript be§ erganjten Mali Katehizem mit ber $8itte e§ burd^jufe^en, unb mi^ auf^ mertfam mad^en ju mollen an toetd^en ©tetten eine Slenberung beg ?lugbruđeg ober ber ©prađ)form notI)tt)enbig ober it)ufđ)eng^ tDertI) mare, um aud^ ben 3Binbifđ)bud^ler ju befriebigen. 3)a§ Tet)ibirte Manuscript motten ©ie mir in moglid^fter 3^it!urje burd^ bie 5poft rudEfenben.

3?ie(ež f)atte idf) nod^ ju fragen, ju beratl)en, bod) mirb fold^eg beffer miinblid^ gefd^et)en. 3)arum Z Bogom!

alter greunb ©t. ?(nbra am 28./11. 1850. 3lomf4)fk ia.

— 58 —

13.

(8. III. 1851.)

„Mali katekizem". — „Malo Berilo". — „Bogočastje*', — Slo- venski izpit, slovenske propovedi v Št. Andreju. — Slov, be-

sedništvo v Gradcu (dr, Robič),

Prečestit g. Doktor ! Predragi Prijatel!

Bili ste mi toliko dobri moj Mali Katehizm pregledati, kojega sim po Vaši sodbi popravil; in ravno bo v drugo natiskan •/.. Tuđi Malo Berilo Vam rokopisano •/• pošlem, in lepo prosem, pretresite ga, in najdene pomote odkrito serčno naznanite mi, da ga popravim, poprej ko v Beč pojde visokemu Ministerstvu v presoj. Da bi pa cio ne vtegnili rokopis ovi pretresti, pošlite ga meni nazaj, in ne zamerite, da Vas, ki ste z delom obloženi, nadlezvam. Rad bi našim šolam kaj občji koristniga dal, ali moje želje so vekše ko moja moč.

Tuđi se Vam še nisim za Vašo krasno Bogočastje zahvalil, ne pohvalil Vašega hvalevrednega dela. Bog daj, naj bi se naša gimn. mladeš toliko v slovenščini izurila, da bi Vaše Bogočastje rabiti mogla. Pošlite mi 12 Vaših zvezanih knjig za bogoslovnike moje, [pa pišite ceno] hvaležno Vam [hočem] znesek gotovo [poslati] pošlem. V-

Perva skušnja Katehetika je bila v st. Andražu ll^ Sušca V slovenskem jeziku. Nadučitelj Jožef Rozman in pa učenci so se toljko jako obnašali, da je vsakemu Slovencu jih poslu- šati serce jigralo. Vsako nedeljo in svetek predigva eden bogo- slovcov slovenski družini v škofijski kapeli po slovenje.

Veselo se tuđi od Graških bogoslovcov bere, da jih g. Dl Robič besedništva v slovenskem jeziku uče. Bog nam le tuđi zlogo — zlogo daj, ki nam je serce dal slavno delo začeti, — Vaši prijaznosti priporočivši se ostanem

Vaš

star prijatel

8. Sušca 1851. Slomšek Anton.

ia 14. (A^a Jurjevo 1858.) Bratovščina sv. Cirila in Metoda,

Priserčni Prijatel!

Prav veseliga serca Vam pošlem 400 kipov naše bratov- šine sv. sv. Cirila in Metoda, ter Vas prosim de nam mnogo

— 59 —

mnogo vojšakov molitve pridobiljati blagovoljite, pa tuđi za- pisek pridobljenih pošljete. Več ko nas bo, mogočnej hoče naša vojska prihajati, in nesrečno razkolništvo premagovati. Z Bogam !

Vaš

Na Jurjevo 1858 Slomšek

15.

(14. IV. 1861.)

Slomškovo hrepenenje po miru,

Theuerster Jugendfreund ! SSerel^rtefter Sofef !

93oTn ganjen §erjeu gonne id^ S)ir bie tr)oI){t)erbiente 9lul^e, befonberS in unfern fo unruf)igen ^t% tt)o ntan gegen 9teligion, S^trd^e unb ^leruS mit alten moglid^en SBaffen anftiirmt, unb [te JU ®runbe ju rid^ten [id^ t)erfd^tt)oren f)at. greimaurer, 3lbt)o!aten, Suben unb ^proteftanten Ijaben [ic^ gegen ung bie §anbe gereid^t in ®uropa, unb ©atan t)erfotgt bie Sgraut Christi auf ber ganjen SBett. SBie gerne mod^te id^ mit S)ir bie 9tul^e tf)ei(en, unb mit 5)ir in einem einfamen 3Bin!et bie Psalmen 6etf)en, mie t)or 43 Sal^ren ju Cilli ; bod^ fd^eint meine 9tu^ejeit nod^ nid^t ge!ommen JU fein; nod^ mu^ id^ auf bem ^ampfpla^e bleiben, Unter[tu|e mid^ mit S)einem ©ebete, bamit id^ nid^t unterliege.

3)a§ 2)u 3)ir eine Sinfiebetei gemaljtt unb angefauft," ift ju loben ; marum 2)u aber bei 2)einer Sranflid^feit auf bie Pension t)olltg t)erjid^tet ju l^aben fd^einft, mirft 2)u mol^l 2)eine Urfad^e Ijaben. 9Kit 250 ft ju teben, bie t)ietteid^t gar nid^t gefid^ert finb, toare fef)r gemagt; ein ^pribatbermogen t)on 93ebeutung mirft S)u SDir fdfinjer ermorben l^aben. S)od^ fei biefe^ nur meine einfattige 93emer!ungj 3)u bift riiiger alg id|.

Sd^ bm feit Slnfange biefe^ 9Konatf)e§ im Sanbtage ju &xa%, unb mu| gegen @nbe b. 9K. jum 9ieid^§tage nad^ SBien, ftatt bie fo nott)tt)enbigen ^paftoratreifen ju mad^en. SBie unangenet)m e§ ift, jmifd^en Atheisten unb Democraten ju fifeen, unb it)nen ein 5)orn im 3luge ju fein, !annft S)u 3)ir leid^t torftellen ; attein alte bie Dpfer molite man gerne bringen, toenn man nur einen ©rfotg jum ®uten f)offen !6nnte. @ott mirb inbeg unfern aSilten fiir ba^ SBert annefimen, unb unfern %t^,tx gut mad^en.

Unfer ^oltege 9lei| altert fid^tlid^, ift aber jiemtid^ g^funb; id^ t)offe im fiaufe b. 3. bei ijEjm bie E)l. gi^^i^ng ju fpenben. Feichtinger ift in S^arnten geblieben, unb enbtid^ in feinem greifen 9l(ter ^pfarrer ju (Sutenftein getoorben. ©ertitfd^ ift a(§ Quiescent

— 60 —

bei ben Franciscanern in Nazareth, unb ergiebt [id^ rul^ig feinem ©efd^irfe. Sic unus post alterum metham properamus ad unam. 3nbem iđ) 2)id) f)erjliđ| grilje, unb ^n S)einem 9tul)eftanbe &iixd tt)unfđ)e, t)er6(ei6e id^ SDein alter 3)id^ (iebenber

Sugenbfreunb

9Karburg am 14. 2(pri( 1861, 3lnton 5lomfd)fk.

Vodušek Muršcu.

(28. IX. 1847.)

Drobtinice,

Visoko prečestiti Gospod Dohtor!

Na Vaše lubesnivo pismece še le zdaj zamorem odgovor dati fkoz mojga Vikarja gospoda Orožen, ki taki v Gradec gre, ino povedati, de fim životopis od S. Viktorina v obojnimu jeziku prerad bral, ino ga z Vašim listam vred une dni Gnad- livimu vredniku v Šnt Andrez poslal. Hitro fte ga bli fkovali ino prejali, kar kaže, de jim slovenšina gre dobro od rok; po takim fe nadjamo de bo luba flovnica fpod Vaše urne roke izlezila. Gnadlovi knes Sl^^ mislijo berš ob novimu letu fvoj letnik na fvetlo dati, zato nas tak gonijo za priprave. Podpis

• ) Med korespondenco Murščevo sem našel tuđi to-le pismo:

^ol^Igebomer $cn: ! ^ie neuen Drobtince fiir \>a^ gal^r 1847 finb bcreitž untcr ber ^reffe, unh bon ber aitcn 5tuflagc befinben fi^ noć) in ^omterhtng

bei ^Ijutn 20 ©t.

beim ^errn ^rofcffor SKurfc^ej 30 ©t.

njctd^e bietteic^t noć) ooHjfi^ltg borl^anbcn finb, mftl^rcnb bic Sfiad^fragc l^icr fortbauernb beftcl^t, o^ne ^emanb mel^r befrtcbtgen §u fdnnen. 3BoKen ©ie bal^er bic ©iite i^ahtn alle bei ^l^nen bor|anbenen Exemplare ber Drobtince 1846 famt jenen, bic §err ^rofeffor SJlurfc^ej bon feincr ^njal^l abgebcn fann, ntir ntit nad^ftcr ©ifenbal^ngclegenl^eit famt ber 3(ngabc ber ^errcđinung an^cr ju fenbcn, htn aHfđttigen fectrog abcr fiir bic ^inbefoften bež Opravilo in Stbf^Iag unb mir jur ^enntnig §u bringen.

93lit SfJficbftcn tt)erbe \ć) ^l^nen 3 ©orten flob. ^iic^Iein jum ©inbinbcn in ^rfimienbano einfd^icfen, tnobei ©ie abermal^ gl^ren guten ©cfd^mac! be= tl^&tigen fdnnen. SBielleid^t fel^cn tt)ir unž im SJlctrj mieber ; hi^in mt\m at^tung^bolffe SBertl^fci^ftgung

gonj ergebenftcr Cilli am 19. ^ebr. 1847 aJTat^ia« »ot)ufd^ef

Zdi se, da je adresat bil voditelj ali lastnik kake knjigovežnice v Gradcu. Ker se je vsebina pisma tikala tuđi Muršca, ga je dotičnik izročil Muršcu, in pri njem je ostalo.

— 61 —

S. Viktorina bo kol velal. V prihodno bom jes jemel fker[b?j drobtine poberati sostavke jiskati ino jih vberati, ino vbrane še le pred fkofa poslati, verh še pa podpisati fe za izdatela Drobtinč: tak bo vrana z ludlkim perjam lipsana fe štimala. Omnia ad majorem Dei gloriam et populi flavici salutem.

Obžalivši Vašo žalost pri nagli fmerti fvojga dragiga znanca, fe izročim Vaši lubezni ves ponižen

Vaši

V Ćeli 28. Kim. 1847 prijatel Vodušek.

2.

(20. XII. 1847.)

Murščeva Slovnica, — Drobtinice.

Visokovredni Prečestiti gospod Dohtor!

Dva natisa S. Viktorina fim danes prejel, kakor uni dan 16. t. m. 500 komadov Vaših lepo lepo (pisanih Slovnic v dveh bremenih.^) Lepi je kip — in dober kup; Za Drobtince Imo fi zbrali natisov 2000 od flabejga papira, od katere forte jih 3000 43 fl velja. 500 natisov naj dene na močnejši papir pa veči, de bodo veljali za tabelco; in zadnih 500 pa le na flabej papir — ino vfeh naročenih 3000 natisov z kiporezam vred pred ko bo mogoče fem v Celje poslati. Al gre kiporez V gorno ceno zravno, al ima fvojo lasno ceno; če je predraga naj si kiporezar fam z njim pomaga.

Vaša Slovnica dopade — razposlal fim jo že na vfe kraje okol 200 kom, in tud podarane našimu gn. fkofu, prostu in Dš^ Bleiweisu odposlal; in vfakimu kako bremce za razdajo

• ) V ostalini Murščevi je očuvan listič s temi-le beležkami: „5ln

Slovnica bcrfenbet : §. W)t Vodušek in Cilli 500 ©tiiđ

„ Prof. Matjašič in 3Jlarburg 100 + 25 „ „ S3uc^^. Ferlinc „ 100

Waitzinger -- 9tab!ergbg 100 Špritzaj :-=: ^ettau 100

„ Mayer ^omfapr. in tlagft. 100 , Macun ^rof. in %xxt\i 100

„ SBuc^^. Kremžer in Lajbach | ^200 ^^

„ topr. Kainich in Sribau 100

„ «u^b. Wolfhardt in ^ett. | ^ J^^^^

1800 Prof. Gomilšak je pod te Murščeve beležke pripomnil: „tiskati je dal 2000 in vse razprodal." Nekoliko jih je podarit znancem, n.pr.Stomšku itd.

— 62 —

zravno podal. Bog daj zdravje in frečo Vam, ki greste v praz- nike : fkusite po fvetu ostanke pri Slov. rodolubah pobrati za moje Drobtince in jih pošlite fvoj čas v natis.

Srečno Celje 20. Grud. 1847. Vaš Matlja.

3.

(4. III. 1848.)

Drobtinice. — Murščeva „Slovnica**.

Visokorodni gospod Dohtor!

Vašo prilogo za Drobtince „Venec cerkvenoletnih obhajil" fim rad prejel, vesel prebral in ga bom dal za 1849** letnik pod kopitam : ftare resnice v novi obleki natisniti, če ki knezo- skof tišti oditavek že prenadevaniga nimajo. Le pripravite novo sledilo za 1850^! letnik, ki ga mislimo obenim z letošnim osnovati ino ga presoji ino tiskariji prav rano fporočiti, de bomo vonder enkrat z novim letnikam ob novim letu na fvetlo ftopli. Za lice letnika 1849 je zvolen fv. Skof Modestus od Gospe Svete SRaria @aat in ^arnten, životopis bo obdelal Dh Stepišnek, naris 3^i<^i^iinfl oskerbel Spiritual Pikel ino kipo- res fpelati fe fporočil Gradckimu, umetalniku, ki je lanskiga Sv. Viktorina tak lepo bil vrezal. Će mu je lubo, naj kar piše do gosp. Pikelna, de se med fabo pomenita. De ne bo list zapstojn po pošti tekel, perložim tukaj le 5 fl BN za oddane Slovnice, Vošim Vam lubi dragi mir, za kateriga vfaki dan pri fv. Maši pro Pače, ino po maši 5 Očenašov na glas molimo, in se priporočim Vaši predragi prijaznosti

Prav lepo

Vam vdani

Ćele 4. Brezna 1848. Matlja Vodušek.

4.

(29. III. 1848.)

Politični pokret, — Drobtinice.

Predragi ino prelubi moj Muršec!

Prezlo fte mi vftregli in me potolažili z fvojo povestjo de Austriansko, kateriga se Slovensko ferčno derži, napreduje ino nemški nevarni zavez omaguje. Tuđi po Celskimu krogu mu vstavljajo roge naprot, in se mu vstavlajo, ker njegov namen

— 63 —

ne umijo ; v Celju pak so nas čisto poderli, prevrešali ino pre- magali, ino zadnič de nisim iam ostal, fe tud podkrižal, ter mislil, kar vbraniti ne moram, faj vtoniti se ne fmejem. Saj pokazali fmo de naša vola ni Cesarja zapustiti, pa ftranskim Nemcam se kakor h x x x podpisati. Nam za zdaj obstojnost Austrianske države veliko više velja ko Slovensko, če ovo ob- stoji, bo tuđi toto živelo. Zato Vas lepo prosim, či bote ki tako veselo novice imeli za me, ko je nešna : le povete jo berš, mi sila vstrezete.

Kar plačilo za jeklorez zadene, se lehkama ftori

Ludviku Moglih gre za jeklorez 60 f

Augustu Kismanu za 3000 natisov' 57 f

zavsem 117 f Mze

Tukaj pošlem po pošti 100 f Mze

Unih 17 f bodo g. direktor Sorčič pred ko pred poslali ino podpis si izprosili.^)

Bog Vas ovari zdrave ino vesele pa v božimu miru

Celje 39. Brezna 1848. Vaš ves vdan Matlja

S33er ift benn ber 3lutf)or be§ t)ortrefftid^en 3tuffa|eg iiber bie itot)enifd^en ^^ft^nbe in ber ®ra|er 3^i*i^^^9 ?

5.

(19. II. 1849.)

Drobtinice, — „Slovanska Lipa**, Novi graški škof Nemec; združitev celjskega in mariborskega okrožja v eno škofijo,

Prečestiti gospod Doktor!

Jes Vas ne morem zadost lepo zahvaliti za pridno pe- canje pri izdavi Naših Drobtinc, in komaj bi že dobil debi Vam poslal nekaj iztisov za malo vračilo. V prihodno fi bomo pa to reč polajšali, ker smo namejeni predajo Drobtinc iz rok dati, bodi si Leonu v Celovcu ki nam 200 f sr dobička ponuja, al Jeretinu v Ćeli, ki nas tud nagovarja za prejembo. Samo to Vas prosim de mi bote hteli za prihodni tečaj 1850 ikoraj fvoj priložek poslati, ker gnadlovi fkof A. SI. že pobirajo ino nabe- rajo od vsiga kraja, in mene naganjaj o.

Pretesniku Kismanu znajo povedati, naj pretiskuje kolkor rad, famo de pošle naj berš tvojih 2000 mejih pre- tisov, de bomo vstan knige povezati in rasposlati Velkši pretisi so famo za pozamezno predajo, če hoče kovih 200 poslati, ta bolši čas je že zamujen,

1) Tu je s svinčnikom pripisano: Resen ostalih 17 fl sr. dobio od g. kaplana Orožna. Dr. J. Muršec.

— 64 —

Vašo potezanje Graških Novin fmo radi brali, ino popol- noma {poznamo žaželeno prepotencio Nemčije, alj tolaži nas de Slovanska Lipa se že tako obrastla ino obredila de jo druge drevesa zadušit ne bodo zamogle, in če drugač Bog frečo da bo rastla pod milom Bogom zmiram močnejša in lepša : quoniam Dominus judicat populos in aequitate et gentes in terra dirigit.

Ste brali milo tožuvanje Slovencov graške skofije zavol zvoleniga terdiga nemca za Sekavskiga škofa v unudanšni Slovenii ? Grenke so, pa resnične besede ! Kdo ve za kaj je to dobro; !ein ®č)at>m, o^ne 9lu|en, morebit nas ravno to pod Eniga flovenskiga škofa fpravi nas Celane in Vas Marburžane ; ino jes mislim de so Solnigradski Nadskof naleš v to namerli Nemca za skofa, de bo ločitev ležej hodila ; dokler sim jes fam Jih slišal tak le soditi: §eut ju iage tvo bie befonbere @a6e tjerfd^iebene Sprad^en ju fpređ)en bem ^priefterftanbe nid^t t)on Dben l^erab t)er(iel^en toirb, mare ež eine 3?ermeffenl)eit ©eelen^irten JU (Semeinben abjuorbnen becen @prađ)e fie nid&t tenneii. ©old^e ©runbfa^e fonnen bei einem Cardinal Srjbifđiof feit 2 3at)ren no(^ nid^t t)ertt)ifđ)t fein.

Le molite pa prosite, če Vas ki teža in tiši. Poglavari blezda že čakajo na vaše mile prošne in tožbe.

Zdravi veseli pust Vam Bog daj jes pa se priklonem

Ves hvaležen 19. Svičana 1849. Vaš Matija Vodušek

6.

(13. IIL 1849.)

Drobtinice, — Slomšek v Salcburgu,

Prečastiti gospod Doktor!

Prejmite tukaj le 1 komad Drobtinc v verli ovezi v lepo zahvalo Vašiga truda in Vaših Ikerbi ino popisov ki fte jih v korist tega letnika lubeznivo ftorili. Pozno fcer pridemo vse post festum — pa letošni letnik ima lasno nefrečo vse zamuditi kar bi ga priporočalo . . Nar bolše je de je Leon vso zalogo celih 2000 natisov prevzel in prekupil za 800 f sr. hvala Bogu, ino bo tuđi prihodne natise ob fvojim oskerbil.

Eno leto še vsel miflimo osnovati, kako bo zanaprej bo Bog vedel. Prosim Vas pošlite mi vfkratkim al pa nagovorite pisatele za kovi zostavik za Drobtince.

Polek Vam pošlem tri lorte obrasov za sbojasiti 100 k. S. Modesta, 50 k. S. Maximiliana, 50 k. S. Viktorina, ker so une tri za poskušno dosti lepe se zlegle. 1 komad zbojasneniga lista

— 65 —

bo prišel potem na 5 kr. sr. znate jih vi obderžati po ti ceni po volji.

Naš Lavantinski skof so včeraj z gosp. Wieiy v Solnigrad odišli, Vašiga knezoskofa posvečovati pomagati, tam se bodo cerkveni poglavari tud pomenili kako se bodo v Beču pri cerkvenimu zboru za cerkvene reci pecali ino potegovali.

Bog jim daj pravo zastopnost h pravi edinosti. Naši gospodi Vas pustijo lepo pozdraviti ino Vaši predragi prijaznosti se ćela omizia prav lepo fporoči po

Vašimu

priserčnimu prijatlu V Ćeli 13. Brezna 1849. Matija V.

7.

(20. V. 1849.)

Račun za MurŠca. — Združitev štajerskih Slovencev v eno

škofijo.

Dragi i zali moj g. Doktor!

Pobojasene slike sim prejel okol 200, ki znesejo plačila vkop po 2 kr sr 6 f 40 kr, in ki ga tukaj le tako odrajtam, de Vam tole pošlem . . . 5 f B. N. Jeretinu sim za Vas plačal 1 f — in na dolg Vam ostanem — 40 kr

ki Vam jih mislim za drugi četert leto pri Jeretinovih Novicah prišteti. Verh pa lepo zahvalo za Vašo tolko priludno dobrot- livost.

Kaj je ftoriti Slovencom Sekovske skofije, na katere pri volitvi noviga skofa se ni vzel nobeden ozir; je prav važno pitanje. Jes sim to reč premišloval, ino z mojim duhovnim pretresoval kako al kaj al nič ftoriti. Po mojih mislih bi imela volitva čisto nemskiga Rauschera za Sekovsko skofijd, kir je treki del Slovencov, dober namen imeti, namre tplko ležej slo- venlki kraj Marburske kresije z^Lavantinskim slovenskim krajam združiti, kolkor mej so nemški fkof vstan do golih Slovencov fvojo duhovno dolžnost opravit; zakaj nadjati se znamo de Kardinal Schw. fvojga pravila nišo zmenili, ki so nam pred trem letam očitno rekli v lice: „Od tehmal, ki mašniki ne pre- jemajo več od S. Duha dorove jezikov, bi bilo greh, mislim, ko bi pastira na faro spušal, ki marna fvojih duhovnih ovčic ne zastopi.** Kaj imajo Velke glave v mislih, de nam včas čisto narobi kaj včinejo mi ne moramo zdaj zapopasti, pa fčasama bomo (poznali ino morebit za nadlogo Boga hvalili.

— 66 —

Eno pač smo mislili, debi se vmes kaj itorilo, kar bi žele » ino živlenje Slovencov razodevalo : Ko bi prosti kmeti slovenski kakor fe praviga duha blizo Ptuja in Radgone najdejo, neko milo pritožno pismo prevzvišenimu Kardinalu pisali, v katerim bi po odpravleni firmi lubeznivo popisali frečo nemških sosedov ino pa žalost in zapušenoft flovenskih vemih, ki ne morejo fvojga fkofa zaftopiti, pa tuđi jim ne fvoje dušne rane potožiti. Naj bi ozir vzeli na firmanje po Lavantinski skofiji, kir nemci ko Slovenci znajo s fkofam moliti in govoriti. Taka beseda prav pelana, bi našla fvoje dobro mesto pa tud fvoj sad nosila fvoj čas; le famo debi mogla brez vsiga podpihvanja in pod- šuntanja neke flovenske ftranke ino tuđi mašnikov prosta — ino sama od febi iz praviga ferca priti. To kar mi Vi sporočate ftoriti — fim že pred ko so se Skof SI. in W. na Dunaj od- pelali fpominal, ino tolko od tega čmerknal, kolkor se fmeje; pa ne verimem debi to pitanje od udruženja flov. krajov v eno fkofijo V predlog prišlo. Naj bo za vsem po bozi voli, pa se nadjamo ker nam je vžgal tolko lepe žele za narodnost ino pobratenje, nam bo tud dal frečo pošteniga fpelanja.

Moji mizini tovarši Vas lepo dajo pozdravlati z poniznim priklonam de smo Vas vsi veseli po osebni kakor po narodni zadevi.

Bog Vam daj zdravje, frečo ino dost veselja nad Slo- vencam doživeti.

Vam

ferčno vdani pr

20. Maj 1849. Matija.

XIV.

Stranjšak Muršcu

(1848 ali 1849?)

Učitelj Vidovič. — Pouk slovenske slovnice, — Murščeva

„Slovnica*'.

Visokovredni Gospod Profesor!

Ravno zdaj zezvem, da je Jožef Vidovič, ki je pred 4 leti pri nas z' endrugim dve leti Kantnar bil, v* Gradci v* realnoj soli. . Toti mladenič se je ćeli imenuvani čas pri sv. Lovrenci v* soli ino zvun sole tak hvalevredno obnašal, da so nesamo njegovi naprejpostavleni bili z' njim zadovolni, temoč da ga je tuđi šolna mladost, ino ćela fara serčno lubila. On je tu pervi z* mojih spiskov slovensko Slovnico vučil, ino si je vodbe za čerkuvanje sam z* nemškega na slovensko prestavil. Z' enoj

— 67 —

besedoj, za tišti čas je on bil iskreni Slovenec. Da pa se je pred nekiilii leti očeta znebil, je zdaj revček brez vse pomoći zapušen. Prosim Vas zato Gospod D2L\ če je mogočno, pri- skerbte *mu nekdi dve ali konci eno instruktio, da se tak leži preživi, ino namenjen cil dosegne. —

On je tuđi v* popevanji, ino v* muziki dobro podvučen,

• ma lepo ino hitro pismo, ino bi zato tuđi bil za eno ali drugo

pisarnico, ali za kakokoli prepisavanje prikladen. Če mu bodte pomagali, verte *mi Gospod ! da nebodte nevrednemi svoje po- moči skazali.

Prosim, dajte, *mu tečas tu pridjana dva rajnska v* srebri V* mojem imeni.

Vašo vsem pravim Slovencom jako povolno Slovnico *ma pri nas v* drugem Klasi vsaki šolar v rokah, ino jaz Vam smem odpertoserčno oznaniti, da se učitelji, ino njih vučenci z* nje z* veselim sercom našo lubo tak dolgo zaverženo Slovenšino vučijo. Že lani smo imenuvanih Slovnic bili okoli 25 med šolare razdeliji — ali — kaj je hasnilo, da . . . —

Če bom kda tak srečen, da se z' Vami kde ziđem. Vam čem vse na tenko povedati. Pretečeno leto smo slišali, da ste bili prišli nekterih Slovencov obiskavat, veselili smo se misleči, da bodte tuđi nas z* svojoj nazočnostjoj osrečili. Ali kak zlo smo se vkanili! —

Prosim, nezamerte 'mi, da se podstopim Vam z* mojim pisanjom nepriličen biti.

Vas serčno pozdravlajoč ostanem Vaš odpertoserčen.

Pri sv. Lovrenci v' slov. Goricah. Ant. Strajnšak.

XV. Juri Strah Muršcu. 1. (26. XII. 1846.)

Cerkev na RunČu.

Visokovredni Gospodin Professor!

Vaše priazno pismice meje močno rasveselilo, samo ža- lujem de Vam nisim mogel odmah odgovoriti. Že pred dvema tjednoma sim veršnika, kter'ga vse vesnice naše Komisie dav- lejo pobirat' odišel ino komaj komaj pred včeraj domu per- hitil. Cirkev na runečkem verhi smo s pismami no s pisanjen preci že visoko zezidali, ino de nebi štemp'lni tih pišem naše žepe tak močno zprasnuvali bi verojatno tuđi hiša za duhov- nika zkoro gotova bila ? Jes mislim čestiti Gospodin, da mi te

5*

— 68 —

cirkve na runečkem verhu nigdar nebu'mo videli — „Člo- vek modri Bog sodi" a nekteri modri mož reče „nolli ten- tare Deos** ali temu nič nedene, ako le si mi s tim našim trudam no brigoj en erdeči pojas, no laske nogavice, ktere, kak se meni čista vidi najbolje želimo, priskerbimo, drugo bode samo pricvelo kak globanje čes noč. — ! Kelko sim na tihim zezvedel, je rasvi Njih Milosti Svetloga Cesara Matere ktera je 200 fl CM — razvi Grofa Haugvitz kter je okoli 300 fl no razvi grajšine Platzerhof ktera je 50 fl C M doprinefti oblubila, niše drugi kaj priporočil. Naš Gospodin Dko so okoli 400 fl CM pri kmetih sprosili, no to je vse kaj smo dobili. Zna biti, de duhovništvo gde kaj doprinese zato neznam, ali Gosp. St. h. tz so mi povedali da malo kaj dobijo. Vse blišnje no da- lešnje Grajšine so nam odpisek poslale, da ktemu zidanju čista nič doprinesti nemrejo!

Nadalje ste me Čestiti no Visoko vredni Gospodin Stric dostojali popitati, al meni Slava čast no mast kaj rasejo? Slabo Slabo, ar Vam je znano de sim jes v mojem vinogradi komaj terte posadil, a gda še de branje? še morem čakati ke veter sneg odežene, ali gda ti veter priđe? ah tuga no žalost. —

Naš gosp oskerbnik su Vašu pismicu primili, ali kaj z čerkičoj včiniti nakani ju nisim se obaveštil.

Pri nas gnes^) na Stefanje večer je debeli sneg zapal no mi se v hisi bridku deržimo. Prosim Vas oprostiti mojoj vprevzetnoj norizii, ^) izvolite me nadalje vzeti u vašu obrambu o Vas prosim dame nede

Strah. 8)

Pri Velki Nedelji 26/12 1846.

2.

(20. VI. 1848.)

Železnica ob Zidanem mostu. Pokret leta 1848.

Predragi ljubi Stric.

Kako sim oblubil, tako tuđi storim. Ktemu pričijočemu pismicu sim priložil obrist za 4 leta od 8 Junia 1844 do 8 Junia 1848. Šestdeset goldinarov Srebra /;60 fl CM.-/. Pri ti prilici Vam Dragi Stric tuđi iz Ijubezni gorečega serca za- hvalim za Vašu neizmernu dobrotu, ktero ste meni u najrev- nešem staniu učinili ino s kteroj ste meni kmojoj sdajni sreči podpomogli — Serčno me veseli, de jes že sdaj na malem mojo dužnoft spolniti znam. — itd. Jes mam silno teško breme

• ) Izprva je hotel pisati to besedo z d.

2) Najprej je bilo „sali" (^ šali), a je precrtano,

8) = da me ne bode Strah, (strah — Strah !)

— 69 —

pri mojoj zdajni službi. 8 do 10.000 delavcov, najvekša stran nemarnih rasvuzdanih ljudi na železnici mi silno dosta ino mnoge skerbi zavdaja — ali^) naj bo! kak je Višnega volja. Jes z mojoj skerbjoj ino marljivostjoj tuđi nju lahko pre- magam. Vaše Ijubesnivo pismice me je najpred ubaveštilo, da je uskerbnik Pristan iz Ormuža pregnan — Jes pa rečem hruška je zrela bla, on je silno naše Ijubesnive Slovence gulil, global, no deri, kak mi pravimo — „Naj ga vodi nosi i: t: d: Ljublanske nemške novine ino potli tuđi „Novice„ so nam obsnanile, kteri bi za poslance na Dunaj zbrati dobro bio. Presilno sim se ustrašil, kadaj sim tuđi mojo ime tam naznam- najo našel, kajti mi mnoge ktemu zvanju potrebne znanosti ino izkušne menkaju; še več pame je strahota objela kad sim ime „Podhorn Papirfabrikant u Radezah ali Račah — bral, Tako kak je njegov Svak Komifsar Ambroš terdi slovenc, tako je taj Podhorn in sinu strictissimo Ultra Nemec, kter* vse drugo več ljubi kak Slovence. Pri vsakoj prilici on Slovence za pse gnuiobe kliče, kteri nisu vredni de bi u nemski zaves stupili. Pri jednem obhali pričijoč 20 visokih ino iskrenih slovencov ga je ne sram bio, te reci ponoviti. Tuđi pri izbiranju poslancov na Dvoru /.'Sej. Soat SBeid^felftein.*/ se podstopil te reci po- navlati, ino da ne bi Komisar Brolih branil bil bi silno takrat leskovo maft poskušal. etc etc. Ves Vas izkreno Ijubeči

U Loki pri zidanem mostu Strah

20/6 1848 CTPax

XVI. Ivan Strah Muršcu.

(20. VI. 1848.) Marenberška okolica v narodno-političnem oziru.

Mnogopoštuvani čestivredni gospod stric!

Prizaneste, de Vas z naših nekdaj slovenskih, pa zdaj precej ćelo ponemšenih krajov vendar z nekelko slovenskemi neobtesanemi besedami nadlegvam. Vruča želja mojega serca do slovenšine, ako ravno med nemci tepci stanujem, in z jimi po jihovem lajati moram, je še vendar ne, in nikada nebo vgasla.

Prizadeval sem si do zadne vura podpisovanj si nabrati: alj močno me žalosti, de Vas u obziru pomenutih prošnjih

• ) izprva alj.

— 70 —

razveseliti nemogu. — Ima kod nas telko budalastih ljudi de se Bogu smili; naš kraj je u izobraženju za ćelo stoletje od drugeh pukov zaostal, in se telko rad na svoje predstariše poziva : Česar je moj oča ne storil, tega tuđi jas ne bom i. t. d. Kelko sem si prizadeval podpiskov vu izposlane liste pridobiti, alj žalibože bacal sam suhi bob u stenu, z norci ki nas ne- razumijo, se je teško zmeniti, jerbo so tak zmotjeni, de jim je vsaka nova reč, vsako nenavadno poduzetje, kok kravi nova lesa, in telko sumljo do posvetnih in tuđi do duhovnih go- spodov majo, de smo od dostih te besede dobili: „Bog ne daj se podpisati alj podkrižati, te bi ki mogli pa več tlake, štibre, desetine i. td. plačuvati." Činio sam, što je bilo moguče, delao sam ćelo noč alj žalibože ništa ulovio; molim Vas dakle da oprostite, budući da medju ludstvom živimo, koje kaže: „S^xo^ bot^en tDotten tpir nid^t ttjerben" etc. etc. in več takih neumnih nepretresenih in budalastih besedvanj. —

Razaslal sem skerbno na vse kraje pozivne liste kterim sem i zvolivne pridal, naj bi šli po vseh okolicah in stoverstni sad prinesli. —

Što se nošje trakov g. tehanta tiče, mi je telko znano, da dosad nijedne, narmanj pa troboje nemačke kod njega vi- deti neje bili (!); neje proti naši narodnosti, alj pa je posebno tuđi ne podpira; njega besede so bile »Ja se ztem nečem do j davati« kteri bi zavolj svojega upliva in važnosti lahko kaj storili, tištim je sveisto, našo delo, če ravno dosta ne zda, pa vendar kelko telko. Ne štedim ni truda ni troškov in mam zavupanje de tuđi naša poduzetja nebudo zabadavo. —

Bog daj da bi srečno obladali. —

Z Bogom. Vas izkreno Ijubeči V Marbergi 20/6 1848. Janez Strahov.

XVII. Kajnich Muršcu.

Župnija Sv. Duha.

23. J^nner 1847. V* Ormožu.

Predragi Perjatel!

Sam ne vem, kaj bi ? St : duh je donža zgubil, jas bom pokusil prositi, vendar per Guberniumu ne mam drugiga per- jatela, kak Boga. Gospod Kraus mene ne pozna, jas pa kak vidim V* gradec nebom mogel priti. Kraus mene nebo vidil, pak bo na drugi kraj potegnil. Zato tebe prosim. Predragi! obiši Krausa, ino od daleč govori od stga Duha, potlam pak

— 71 —

od mene govori, de sem zdravega ino močnega tela, zkažinge imam tuđi dobre. Če pa sam ne moreš, prosim tebe ponizno, ino drago lepo, dostojaj iti k Gospodu Robiču, de bi on hotel meni toto perjatelstvo ftoriti, zahvalen .že bom. Ali pa kde koga drugega nasnovaj. Ti poznaš mene tak rekoč zvuna ino. znotra. Tišti breg je resen težek, ino velk, pa jaf sem hvala Bogu močen ino zdrav. Vlečejo pa mene tote reci ta: tam je večkrat kirfanje, ali zhodi, tam bi jaf lehko knige razširaval. 2. Malo Gospodarstvo. 3. Kraj jako pušaven, kaj se meni do- padne. Tam bi leži več bral, ino ne bi imel na slovenskem čifto nemške škole, kaj mene najbolje trapi.

Prosim Te Predragi Moj ! Dopolni mojo ponizno prošnjo. Se perporočam v* Tvoje Molitve ino oftajem tebe obimajoč

Tvoj

Juri Kainich.

XVIII.

Davorin Trstenjak Muršcu. (1838—1880.)

1.

(16. XII. 1838.)

„Slavjansko društvo" v Gradcu.

Dragi brate!

Morda Vam jeste več znato, da mi Ištos u Gradcu jedno družtvo slavjansko utemeljili jesmo? Naš načao obstoji v time samom, da se sučlanovi ovdčšnji, kojih broj ni jest maleni, i puduče u jezicih slavjanskih, zarad koje stvari i članove imamo S svakog grana slovanskog. A mislimo mi, da i drugi inostrani [ k tome pristupiti lahko mogu, akprem nisu nazočni, včndar se bave makar s časopisomi, i dobrimi knjizami svakog narččja slavjanskog. Po novoj godini dolaze u našu čitaonicu više časo- pisah, koje mi ter lahko šaljemo dalje, naše bo čitanje sasvim bit če berzo i hitro. Ako Vaša jest volja da pristupite, nam ^ pod sdoli stoječom naslovom skoro pisat volite. Ugodbe jesu f' sledeče. I). Mora svaki sučlan jedan ili drugi slavjanski jezik I razumiti. 2). Jedan prinesak u novcih poslati. Mi zaklučismo I 2 fl CM za polovicu godine, bez da se velikodušna dobro- f volnjost u davanju više novacah zatčra.^) Časopisi hoču se sledeči daržati nemački: „S)er 3lbter" „Dft u. SBeft „^arniotia" u. „SBienerjeitft^rift" iz toga vzroka, da se u njih o slovesnosti y^ slavjanske govori i u Austrii jesu najbolji. Od slavjanskih sle-

[ *) Do tod je pismo bistveno podano že v Glaserjevi Zgod. slovenskega

} slovstva, III. 137*.

— 72 —

deči a), češki časopis českeho Muzeum, Kwčty. Hronka, časopis pro katoličkč duhownictwy, b), polske Rozmaitošći Lwowske, c). ilirske Ilirske narodne novine i danica, Serbska narodna novina i narodni list d) slovenske Slovenska priloga k nš- mačkom časupisu Karniolii, koja z' novom Ičtom u Ljublani izlazit hoče. Medju inim ako kassa dopustit hoče najnovie knjige dobre i izverstne svakog narečja slavjanskog, na histo- ričke čemo naj bolje pozorni biti. Kad se svaki mčsac svarši, čete vi od ovih časopisah jur izlazeče broje dobiti, koje Vi po zgotovljenom čitanju dalje šaljat imate. Red pošiljenja naći čete na listovih istih zapisani, parvi nje dobi g. Matjašić u Lembahu, jerbo jest parvi kod Maribora. Ter Vi, koji se ter šalju k Krem- pelji, Kajnihi, Strajnšaki i drugim koji pristopiti budu, ter kroz Radgonu u Gradac natrag itd. Pisat volite dakle, ali hitro gg. Strajnšaku, Kajnihu, Krempelju i drugim od kojih znate, da hoću pristupit, [i ter] nek oni Vam pišu i odlučene novce i šalju, koje Vi ter na me u Gradac, kad Vraz još iz Zagraba | došao ni je, ali na g. Vogrina. Gledajte da če broj veliki biti, svarhom mčsca Sečnja (Jaenner) parvi dojdu do vas listovi i knjige itd. Molim za berzi odgovor, da tako mi našu stvar určditi mora. Priporučam se Vam i g. Peserlju, Matjašiću, Čehu, Mahaću i ostanem

Vaš

iskarni prijatelj

@xa^ tI 38 Davorin Terstenjak

Akademik.

Naslov. 3ln S)at). Serftenja! 3l!abemi!er gu ®raj tDol^nl^aft im 2. ©acJ ^an^ N^« 243 im 2 ©tocJ.

2. (13. IV. 1848.)

„Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili. — Praga.

Blagorojeni, poštovani gospod!

Domo gredoč razdelil sem lifte; Kaj bodemo Slovenci Cesarja prpsili? po Petrovski, Barbarski, Vurmberski ino ro- pertski fari. Iz Ptuja sem je razpošlal v* Haloze v* Bori v* Leskovec, v* Ormpž. Na druge kraje še, kdej še jih nemajo, čem se poskerbeti, da med Ijudftvo pridejo. Pošlite mi Ikoro, če ste že dobili, tiskane blanquette za podpise, da ob pravem čaši pridejo podpisi v* Beč. Pri večih farah se že pobirajo pod- pisi za zedinjene slovenfke strani sekovske škofije k* lavantinski. Niše ni je proti razun dehanta Dainka. Glejte babo. Kdo de

— 73 —

šel v' Prag? Bi nebi nikoga v' Gradci najšli za toti posel. Kaj bi nebi bil mož za to Dr. Krajne. Drugači more nas Dr. Miklošič nameftvovati. Zna biti, da si jas domiflim. Zdaj še nesem od- ločen. Slovenske mešnike še šribari ino tepeži zmirom v* Beči pri Ministerii tožijo. Tuđi Vodušeka čejo ponemčenjuhi Celski proč spraviti, ino so petitio dali na Minifterium. Slovensko duhovništvo de moglo nekšd očitanje od se dati, da do v' Beči vedli naš politički credo. Kda kaj 'mate ter pošlite, no kdaj kaj zvedte, ter piste Vašemi

zveftemi brati v' Ptuji V 48 M Tstk

3.

(20. V. 1848.)

Podpisovanje slovenske peticije. — Deputacija Miklošičeva. —

Praga, — Volitve za državni zbor, — Ločitev Slovencev od

sekovske škofije. — Vseučilišče v Ljubljani.

Moj dragi prijatelj!

Podpisavne liste za naše peticie sem prijel, samo premalo iztiskov. Čuje se, da Vse vemo podpišuje. Veliko serditofti je to napravilo v' serci nemških naših mestjanov v* Marburgi ino v' Ptuji. Nešto je iz Celja v' Ptuj pisal, da če naša flovenska deputatia pod vodftvom Dr. Miklošiča dnes ali jutro v' Ptuj dojti, da nagovarja mefto k' realiziranji politiškega v*ftrojenja Slovenie. Na to je sklenjeno, da čejo toto deputacio pred veliki turen peljati ino ji s' perstom na nemško bandero pokazajoč lakonički odgovor dati. Neznam ali hočejo priti naši verli Slo- venci ali pa ne. V^ našem mefti do malo simpathie našli, veliko več med Ijudftvom, če bi vtegnili po kmetih potuvati. Na nas Slovence vse merzi, kaj ne je slovensko, ino ino zagrebske novine od 16 Svibnja so me jako ostermile. Bojim se vsega hudega, posebno zdaj, kjer presvitli Cesar naš, ko čujem so se oddaljili iz Dunaja zavolo silovladarstva dunajskih republikancov. Težko če reč mimo rešena biti. Skoz ukinutje dvojnih zbomic je proletariatu steza odperta, ino naša pretresavanja nikdar ne- pridejo do cilja. Kaj si bo z' ubogimi Slovenci? Vem da ste brali softavek tišti natolcovavni : Was wollen denn die Win- dišen eigentlich? v Štiriji, mi mislimo, da sfe je v' našem mesti zkoval. Pa to še Bi bilo. Ali čemijo nas mestjani Slo- vence brez prenehama. Tako so nekteri bili pred nekoliko dnevi v' Gradci ino v* Dunaji z* našega mefta in so silo kričali, da naj, ko narpreje jim se spravijo (t. j. narodni ftraži) orožja, zakaj bojijo se navaljenja divjih Horvatov v' to mesto, ino ne- mirnih od Rusov našuntanih Slovencov. Kaj bi človek na to

— 74 —

rekel? V* Dunaji pa gotovo tote pleve za pšenico dčržijo. Nemška indo- ino insolencia nepozna nikakšne meje. O bra- tovšina, v' ktero bi nas radi zvezali ! Sila zlo kričijo uradniki hleboborci zavoljo uvedenja slovenskega jezika v* pisarnice. — Caf mi piše, da de šel v' Prag, no tuđi mene vabi, ali jaz nemorem. Pisal sem g. Dr. J^agdiči v' Ormuž, da naj on ide. Voljo ima, ali dnarji mu falijo, mi smo skleni(//) nekaj na kup vćrči, da lehko de potuval. Sicer mlad še je ali goreči, ino umen za dofti da presodi reč ino stojiše naše. Gledajte, da bode tuđi kdor *z Gradca šel. Če še imate kteri suvišni pol naših molbenic, ter mi ga pošlite. Pišite tuđi v' Dunaj, de nam, kakor najpred je mogoče pošlejo tiskane liste priličnih kandi- datov za dunajski deržavni zbor. Čujem, de na finkuštni vtork za toto Ptujsko volitno okolico do sošli volitelji. Kako se kaj čuje za stran ločenja slovenske ftrani od sekovske škofije ? Neznam, ali so že naši podpisi prišli pred lice kardinala, ali pa ni. Pišite g. Glazerju, naj se pogovorijo s' škofom Antoniem, ino naj zezvedo od Kardinala, kak da oni miflijo. Glazer so v' tej reci važna ino uplivna ofoba. Skerbite se tuđi, da v' Goričko priđe bolj slovenski duh. Farmešter Kurnik bi bili mož, kterih beseda bi med Gorčani kaj veljala. Piste njim! Kako je v* Gradci? Podpirajte prošnjo Ljublančanov, da de v* Ljublani vtemeljeno sveučiliše^, ino netrebalo nam ne bo več skitat se po nčmških klopeh. Če kaj novega važnega vedte, tak ne pozabte oznanit mi. Pozdravim Vas vse Slovence.

S Bogom

Vaš

iskerni prijatelj V* Ptuji 20 Majnika 1848. Davorin.

4. (17. VI. 1848.)

Slovanstvo v Gradcu, — Gaj. — Vest o Miklošiču. — Volitve pri Sv» Lenartu v Slov. goricah, — „Zedinjena Slovenija".

Moj ljubi prijatelj!

Vaš list me je precej prestrašil. Jas vidim za nas žalostno bodočnost. V* Grazi se je Slavjanstvo s' Nemštvom zavadilo, to je pravi zrok. Bog si ga zna, kaj de prišlo. Kaj mi od Gaja pišete, se mi zdi zelo neverojatno. Kaj bi moglo Gaja tak oslepiti! To neskončno škodi dobri reci Slovenstva ino napre- dovanji domorodnih podprijetjih. Tuđi se razglašuje, da so Dr. Miklošiča v' Beči zaperli ino vjeli. Al' neso to gole iz- mišlotine ino laži, da bi nas odftrašili, ino ljudstvo pomotili v'

— 75 —

dobrih slovenskih miflih. Bog nam pomagaj ! Lehko de naše povzdigjenje nas globlej zakopalo, kak pa otelo. V* naznamlenji ino naročenji Vašem zavoljo poslancov ste Vi ne na pravem ino na čiftini. Pervič more Dr. Miklošić pri Sv. Lenarti zvolen biti, zakaj ta pridejo neke komisije, kere Dominkuša ne Ijubijo, ino tote bi znale vse druge pomotit, tak da bi nebi eden ne drugi zvolen bil. V* Ptujskem volitnem okraji de Dominkuš več prijateljov najšel. Drugič se samo povsod eden zvoli, zakaj neti volitna postava, neti krajsijska kurenda nič ne govori od nameftnikov, ino sam služl?eni cirkular Marburske krajsije pravi : ba ber 9Rinifter be^ 3nnern in bem prot). SSal^tgefe|e 'oon (£rfa|«  m&nnexn feine 9tebe ynađ)t, \o ift an ben betreffenben SB3al^(orten nur liberaH ein SDe^Jutirter ju- todl^len. Bog si ga ve, kak de vse nam nagodilo. Sovražniki agitirajo, ino ker zdaj od mešnikov nič ne ftoji, da bi mogli biti ajiitgtieber be^ SSaEjtbiftrict^comilee^, tak bom menjši upliv na volitve imel.

Nepozabite naših flovenskih poslancov podvučevat posebno v' punktih, ©emeinbeorbnung, u iiber ben Eiinftigen fteiemt. Sanb^ tag, že zdaj moremo zgovoriti, da bomo ga v' Ljublani imeli, že zdaj naj se potegnejo za politiško vtemeljenje Slovenie. V* pondelek ali v' tork bom Vam poslal naše petitie, z* obšir- nejšem listom. S Bogom.

V Ptuji 17 Junia Vaš iskerni Davorin.

848

5. (18. II. 1849.)

Volitve V Frankfurt (Ptuj, Konjice). — Ambrožev predlog. — Adresa kromeriškemu zboru. — Politični vpliv svečeništva.

Moj dragi prijatelj!

Nemčaria nam hude zajnke spleta. Pa je začela s' Franko- brodom. Razglas ilirskega poglavarstva v' Novicah ste brali, če ne, tako ga dobro preberite, v* njem te vidili zvijače. Tiskan je v' prilogi list 7. Novic. Tuđi na naš volitni komite je prišlo tretjokratno vprašanje, ali bi bilo segurno volitve razpisat, na g. Raispa pa ad personam, naj on tako tiho v zavupanji od- govori Kreisamti, kje je uzrok, da je ptujska okolica edina, ktera ni je volila. Tuđi na druge komisije je prišlo vprašanje, kako bi mogoče bilo volitve vravnati. Ali je to javnost in očit- nost? Tako za plotom bi radi poslance zbirali in potlam, ko so V* Frankobrodi našem državnem zbori rekli : narod vse dru- gači misli in želi, ko pa njegovi zastopniki v' Kromefiži. Po- govorite o tej zvijači aF v' Slovenii, al* pa v' Slav. Centralbl.

6*

— 76 —

Jas sem pa sila bolehast, in mam zdaj posla s* postnimi pred- gami, kje mi veselje in moč majnka politiške sostavke pisat. Komitee naše volitne okolice je tje odgovoril : «Da njemu nije znano, ki bi narod, kter se je pri pervi volitvi očitno proti nemški zaveži izrazil, zdaj v' volitvo privolil, ako pa bi mini- fterstvo rado znalo želje naroda, naj jih od predvolivcov (Vor- wahler) po komisiah zvć." Ali, da je tuđi Marquet tako tihoma komisije pobaral, kakšni votum bi one dale, v* tem vidim zvi- jačo in lesičjost. Rad bi znati, kaj bode Češka storila in Krajnska. V Konjicah so pre volili, in ker sta perva dva zvoljena poslanca ne poslaništva prijela, je znani vetemjak poštmešter Formacher v* slov. Bistrici ga prijel. Pazite in bedrte! Na vaše zadnje pismo Vam berzo sledeča odgovorim. Kako hitro zazvete, da je Dominkuš odstopil, pišite hitro g. Krefti Jakobi no mu po- šlite imena sledečih kandidatov : Dragoni, Krajne, Glaser Franc oskerbnik v* Reichenburgi brat farmeštrov in dober Slovenec, lehko tuđi mene. G. Kreft naj ter po komisijah agitira, kako po ormožki, velkonedelški, domovski grajski itd., kje kmetje V* njega velko zavupanje stavijo, no na den volitve pa skerbite, da de vam prišel v" Ptuj.

Ambrožev predlog je dober ino mi ga moremo podpirati. Naj bolje bi bilo, da bi se v'tej reci Slovenia na vse predsed- nike školnih konferenc obernila, ino je v' podpis povabila. Zavoljo podpisov Adrese zavupanja na kromerižki zbor mislim, da še odgodimo, zakaj kmet ma malo zaupanja v* Adrese in ono, kar je čerkasto, bolje bi bilo, da se inteligencia flovenska pokliče v' podpis, miflim, da mešniki hočejo vsi, ako nebodo paragrafi o cirkvi kje nam v' škodo pretresani.

Bedite, čujte, molite, in glejte, da se bodte v' teh rečeh bolj na kmete stavili, kako^ na duhovne, kteri v' politiškem uplivi so sila podkopani. Će čete uplivne moževe zvedit v^ vsaki komisiji, jas miflim, da zato nebo trebalo velikega truda- Do tečas s' Bogom

Vaš iskemi prijatelj

18/2. 49 Davorin

Pozdrav Slovenii!

6. (28. II. 1849.)

Volitev V Frankfurt. — Učiteljska skupščina, — Ptujčani

zoper Trstenjaka.

Dragi prijatelj!

Po gradčkih novinah od 27 Svečana bi že imela ptujska okolica tuđi svojega poslanca v* Pavlovi cirkvi. Bog si ga, ali Gračarca dobro prerokuje, ali pa ne. V tem sostavki tiči nemška

— 77 —

lisičina. Gračarca dobro svojo meštrio zastopi. Tuđi dobrovoljni kandidat za Frankobrod g. Dr. Waser, ravno tišti, ker zmirom po časopisih se dere, da se nesme Laško Tirolsko od nemškega ločit, tak ali dober Centralist in Švaboman, se [gleda] vidi skoz verstice Gračarce.

Ptujski mestjani, in švabomanski pisarje v' pisamicah si res dosti truda dajo, slepo ljudstvo prepričat od dobrote. Bog si ve, kak de šio. Jas sem storil kar je fnogoče. Na odgovor volitnega odbora ni še smo dobili ne čerkice, kak so gubemiji komisije pisale, ali bi prilično ino mogoče bilo brez vernjeke volitve razpisat, riesem čul druga, kak samo od enega komi- sarja, ker je odgovoril, da on bi že volitve vkupspravil, samo ter zgubi svojo popularnost. Vidili bomo, kaj de prišlo. Piste Krefti v' Radgono v* Cmurek v* Negovo itd., da se ludje ne dajo prevarit. Kolko jas čujem, tak drugi gotovo ne bodo volili, kak pa starih 28 ponemčenjakov. Gračarca zmirom čez klube se dere in slovensko inteligencio, zapšite joj vusta, če ne prime v' list, tak v' Sprechhalle. Narod tolko za Nemšino porajta, kak Gračarca za Slovenšino, in jaz mislim, da se glas intel- ligencie tuđi še bolje poslušat ima, kak pa volja neumnega ljudstva. O našej učiteljski skupščini bodte v' Slovenii brali. Dosti imamo zaprek, in burokratički dehantje so narveči opor- niki. Mene pa Ptujčani vjedajo, ker sem v* skupščine učiteljske s' gromovitimi besedami slovenski duh vlel, in sklepe rezultiral, kteri se nemškutarjem ne dopadejo. Pfundner je začel zdaj ne- skončno proti meni agitirat. Tuđi perva moja postna predga je seršene razrašila, tak da vse klepeče in se grozi, če bom resnico drugokrat tako silno razodeval. Jaz mislim, da de skoro duga prošnja na konsistorium prišla za mojo prestavlenje. Den Pfaffen leidmer nit laenger in Pettau; tak se razbija glas od ulice do ulice. Delajte, jaz nebom opešal. Piste le hitro, kedar de kaj potrebnega. S Bogom

Vaš zvefti prijatelj

Zadnjega Svečana Davorin.

849

Čul sem nedavno iz ust g. Nagia komisarja pri vrejenji cesarskih sodiš te besede, ktere je nekemi nemškem pisarji rekel: Ftirchtet euch nicht, die deutsche Sprache bleibt ewig die Amtssprache. Die windische ist dazu nicht tauglich, auch antwortete mir der Bauer tiberall, wo ich ihn darum fragte, dass er alles deutsch amtirt haben will. Die windische Sprache wollen nur die Pfaffen und einige Zeloten in die Kanzley ein- geftihrt wissen.

Quid dicis ad haec omnia?

— 78 —

7. (16. III. 1849.)

Oktroajirana ustava.

Ljubi prijatelj moj!

Mi smo skoz podcijene nove ustave pa sila daleč nazaj postavljeni. Lepo nam je že naša narodna reč stala, ali naenkrat jo Stadion in Švarcenberg pogrezneta. Kaj borno zdaj začeli? kterega pravila v* politiki se deržali? Na kakšni način domo- rodce v' deželni in deržavni zbor spravili? V* gornjo zbornico tako nebomo mogli nobenega porinuti, slovenski domorodci komaj zmorejo 500 krajcarov, ne pa da bi 500 fl štibre plaćali. Ali je kteri od naših poročnikov pri Ministeriji, da bi svetoval pri urejenji deželnem. Pišite Mikložići, da naj ne skerbi, če ga je ne Stadion že poklical, da bode tuđi deležoval. Zdaj bi po- sebno dobro bilo, da se miniftrom pokažejo in naprejpoložijo naše peticie. Znale bi precej pomoći. Posvetujte se z' lipo pražko in drugimi družtvami, kako bomo postopali. Čujem, da so V* Pragi novo ustavo na tergi zežgali. Tuđi Beć je ne zadovoljen, kako mi potniki so pravili, in razsvetlenje mesta in druge svećanosti so le bile prisiljene. Nebili dobro bilo nove peticie napraviti zavoljo vsih nam potrebnih reći. Prosim g. Dragonia, naj nam sestavi opravništvo slovenskega kraja. Morebiti, da bi po uplivi kakšnega domorodca v* Ministerii le kaj si spomogli. Horvati sila so nezadovoljni zavoljo granice. Tuđi Serblji se grozijo. Austria de prišla v* hudo krizis. Černo- rumenjaki so pri nas zadovoljni, ali većjidel mestjanov ne, samo da ne upajo misH izreći zavoljo diktature soldaćke. 15 smo imeli officialni Te deum predvečer je plackomandant zapovedal muzikalni capfenstreih, in iz Grajskega grada so pokali možari. Mestjanov je bilo malo, nobeden vivat, razsvetlit mesta so ne- hteli, ampak da lice lojalnosti obderžijo, so zbero napravili za 9. jaegerbattalion. Vse naredbe prazničtva so izhajale od plac- komande, tako v* Marburgi in v' Ćeli od poglavarstva, grad- jani dopušajo, ali v' serci imajo skumine po kaj boljšem, kak je toti ustav, samo dober za hierarchio in aristokracio. Kmet je miren, ah le čakajmo. Uredniki se ga bojijo. Nevejo kako do emfitetikere izloćili, to je sila hudo pri dosti gruntih ćelo nemogoćno delo. Kako hitro do ga za kožo prijeli, bode se genil. Tuđi, kedar asentiranje priđe, bo gromelo. Neje vse tako mirno, kak gračarca laže, v' Ormoži so se bili, v* Borli sta dva župana zaklala, v' Breščah so komisarja v' Savi na- makali, v' Bilštajnskem gradi so kanclijo skoro poderli, v* Hau- sambacheri ferboljtarja narezali itd. Vojaška oblast pa ne bo mogla povsod segati. Na Vogerskem je dosti dela, na Taljan-

— 79 —

skem se pripravlja na gerdo vreme. Vederemo, kako bode Vindišgrac suverenite du peupel preladal. Za volitve voljo v' Frankfurt, še ne je nič prišlo. Jaz miflim, da bojo nemški di- nasti V* 'frankfurtski zbor ravno tak raztirali, kak kromerižki, zakaj tam je edina demokratia še reprezentirana. Vender ne verujem, da bi Čehi silili zdaj vun ta. Kaj pa na Koperov so- stavek „iiber bie Sejir!§eint^ei(ung be§ 50iarb. S^reife^ v' gračkih novinah od 14. rečete? Glejte centralista in germanomana ! Zvedel sem, da je to vse Stadionovo maslo, in on njim že naprejpisal. On je sila delaven in vsi birokrati mu pomagajo radi, čeravno i velkim trudom. Burokratia in soldaščina nas bodte kakor paučina oplele. Glejmo na vse strani, da se iz- tergamo. Ja bi želil skoro misli Slovenie zeznati, da v' njenem zmisli delati zamorem. Pišite mi ali skoro kaj. Dotečas s Bogom.

Vaš iskerni prijatelj

16/3 49 Davorin

8.

(1. IX. 1880.)

O Murščevi sekundiciji mu čestita Trstenjak, njegov „stari, zvesti in hvaležni prijatelj" y želeč, naj ga Bog ohrani še dolgo let

„zdravega in črstvega na duhu in telesu v veselje svojim mno- gim prijateljem in častiteljem, in v blagor sv. cirkve in svoje slovenske domovine, ki Vas šteje med svoje naj blaženejše sinove. Quod felix, faustumque sit. Na mnogaja leta!"

Z odličnim spoštovanjem

Vaš stari, zvesti in hvaležni

prijatelj

Stari trg pri Slovenjem Davorin Terstenjak

Gradcu župnik

1 Septembra 880

XIX.

Oroslav Gaf Muršcu.

(1841—1852.)

1. (9. III. 1841.)

Cafov slovar.

Slavni Domorodce!

Jaz ne morem drugače, ko z* vefelja polnim ferdcem Vam le ti liftek pifati, vfej vem, da pišem le učenemu Slovencu ino žlahtnemu domorodcu za reci voljo, domaće Slovenšćine f^ tikaJQĆih.

— 80 —

Predoftojni domorodce I Vam ko gorpćemu Sl&vjanu moram oglafiti, da f^ jas ob dobi obiram dopolnjenjem domaćefloven- fkega rččnika ali lexika.

Za ti le rečeni cčl ino konec imam uže grgbo, oj grobo fpravlenega zaklada vfaktere verfte, vlej obilno zajimlem iz do šego dob nepočerpanih izvorov, med le timi pak ofobito iz poflušanja živega govorjenja.

PreflovQti domorodce! uže davno JQ vem, ko JQ tuđe po fvetu razšyrjani čafopifi preglašujeJQ, koliko Vy naši mili Slo- venšćini pripomagujete, zato by li jaz mogl dvojiti, da by m^ Vy o' fledčćem ne uflyšali?

Vyfokod. gdje v' Ptuiu fg m^ nagovarjali, Vam za pri- pomoć V* dopolnjenju mojega Slovenfkega rečnika pifati, ko praviJQ Vy imate mnogo fpifanih Slovenfkih befčd, pofebno iz Lotmergfke okolice v' botanički verfti. Za te le zbirke Vas lepo profim.

Kaj pak dela naš Veliki pifec Murko, flyšal sem, da fvoj rččnik dopolnjava? če je taka?

Če imate myfel, mi nčkoliko rokopifemfkih Svojih reci poflati, dopisujte: — Slbjugeben b. g^rlinj biirgf 93u(^^anbter JU ajiarburg.

Vam za godovino vfe dobro želeći

Vaš

odkrytega ferdca prijatelj

Oroflav Caf

V* Frauheimu 9. Sušca 841. Soduhoven.

Vaš Korašćak, moj paroh vas Ičpo pozdravla.

2. (15. XI. 1843.)

Prošnja za razne knjige, ki bi Cafu mogle služiti pri izdelo-

vanju slovarja.

Prečeltiti Gofpod! Moj ino vfeh Slovencov Ijubeznivi Prijatelj!

Ne morem doJže fvojemu ferdčnemu nagibanju, Vam pi- fati, loperftati — če Vam zato moje pifemce ne bo ugodno, obkrivite mi lerdce, ktero Ijubezen do naše mile Slovenlke do- movine dišći: ino ravno zatega voljč le pri Vas nikdke zamere ne bojim, ko nas Slovence fami neprenehama v miflih nofite . . .

— 81 —

O prečeftiti Gofpod! Velike prošnje imdm do Vas — če mi je uflišite, Vam za njć nišće ne more zadofta hvale dati, ko Slovenšćina fama.

Poflušajte me . . .

1). Lčpo Vas V imeni vfeh Slavov ino Slovencov profim, famo bodite tako dobri: potrudite f€ k* Gosp. Kvafu, ino ga profite, da Vam d^ fpifek fvojih knig, ktere fe Slavšćine ali pa Slovenšćine tičejo ; morebiti bi nčka ftvarca za me bila. V dvema letama dobi Gosp. Kvas vfe fvoje knige od me domov.

2). Preglšdnite v Gradčkima knižnicama, če fe naflčdujoće knige naidejo:

a). Etymologicum Univerfale ar Univerfal Etymological Dicti- onary t)on SBl^iter. Sonbon 1800.

b). Tripartitum seu de analogia linguarum libellus, SBien 1820—33.

c). Etymologicum magnum t)on ©i^afer. Sei^jjig 816. d). Etymologicum graecae linguae Gaudianum t)on ^ur j. Seipjig 1818.

e). Sittiauifd^eg aSorterbuc^ t)on Mielcke 1800. 2Bitna?

f). Settif^e^ aSorterbu^ t)on Stender 1792. Riga?

gy SBattad^ifd^e 93ibet.

h). 9iomamf(f|e§ Sejicon t)on Clemens 1837.

i). 93utgarif(f|eg Neues Teftament in Smyrna 840 ob. London?

k). 3tltftat)if^e§ SBorterbuđi t)on Alekfejew Petersburg 1774. u. ajtogfau 1815.

/). 3lu^fut)rli(f)eS Se^rgebaube ber ©an^fritfprac^e t)on granj Bopp. SBertin. 1827 — ali če šće je kaj već od Boppa, ali Sankritfkega.

Če bi kaj tega bilo naiti, bi mi po čafoma ino po kofih pošiljali? V kratkem bi vfe brez okvarjenja povraćevat.

3). Pomenite fe poterpežlivi Gospod! f preč. Gdom Ko- šarom zavoljd Grofa Oftrovfkega Linde-ja. Le edna befeda iz Vaših uft bo hrabrega Oftrovfkega premogla, da mi za neke- liko čafa Linde-ja pofSdi.

4). Se mi vidi, da bi tudž preč. Gd. Rižnar za me kaj imet.

Zdaj pak moj predragički Prijatelj ne ferdite fe nad mojo nadležnostjo, pripišujte j6 moji preveliki fkerbi za našo ljubo Slovenšćino — vfej Sami dobro previdite, da fem fdm preflab, toliko reč dobro dokonjati.

Zdaj šće pak ednok pomolim fvoje r6ke proti Vam ino Vas milo profim, uflišite moje prošnje po Svoji premoći . . . pozdravite mi Slovenfke podpiravce ino pomagavce, vfepridne

— 82 —

prijatelje ino znance, ino me ikoro po Svoji zndni dobroti j i vosti obefelite z ljubim pifemcom z* obljubami potrčbne pomoći vred. Vaši goreći Ijubezni do vlega dobrega fe ponizno pri- poročeć Vag

V* Frauhejmu 15. Martinšćeka 1843. ^^ . .^u • oi

•* Prepohlčbni Sluga

Moj preč. gosp. Farmešter Jurko Caf

Vas prijazno pozdravijo. kaplan.

3. (5. XII. 1843).

Pomožne knjige za slovar. — Kolldrjev pozdrav,

Prepoštovani Gofpod, Ljubeznivi Prijatelj!

Serdce fe mi je razvefelilo, ko fem Vaš ljubi liftek dobit ino V njem nove pomoći h' fvojemu delu našeJ. Lepo Vam v' imenu vleh Slovencov za Vašo skerb zahvalim.

Pošljite mi

a) Tripartitum, de analogia linguarum libellus.

b) Conradi Safdjenmorterbud^ ber S)eutfd) ^ romanifdien etc. @prad)e tako, kako ga Vi ležej pošljete, če mi je ravno Ijubše, ako mi, kaj vkup gre, tuđe vkup pošljete, to je: Tripartitum vkupč ino Conradi — vkupe, če ima već dčlov. Vfe to mi doftojte pošiljati po Marbružki prevšžavkinji na moj trošek.

Ali fte fe V preč. G. Košarom zmenili zavoljo Lindea —

Ali bi ga od kneza Oftrovfkega po nijedni cčni ne bilo dobiti?

Še fe ves Linde ne dobi, bo moget dober biti oni edini zvezek.

Preišćite da Gd Kvafovo ino Rižnarovo knižnico, ino mi podajte fpifek moreblti iž njć mi šće potrebnih' knig.

Ne jemlite mi za zlo: Zakaj Vam li bodo imena želi ino trav /.-pa tudč rćž?.*/ f* začetnimi pifmenami a — A. Poterpite miceno, jaz Vam hoćem vfo fvojo zelinfko fpravo od a do & prepifati — vfej fi f tem upanje delam, da bo tako naše do- maće zelinftvo velek napredek dobilo.

Svoje befedničke fprave šće nikdr ne pišem v* čifto, ker šće mi živi ftudenci novih pomoći obilno izvirajo — zaklad pak fe res tudč tako množa, da me po vfej pravici pomilujete, da ne naiđem nikakega pomoćnika.

Upam pak:

Bog mi je dat famemu fkoro nabrati, on bo mi tudč dat famemu razbrati. Zakaj le nefte Vi, prečeftiti Gofpod! med

— 83 —

Slovenci? Vi, ki jih ino jihovo reč tako ferdčno ljubite. Ali vfej tudč gore fte nam na pomoć, hvala Bogu!

Veliki Jan Kollšr mi je bil tuonda pifaJ ino mi ukaže, vfe prave Slovence: naimer Vas, Košara, Terftenjaka itd. z bra- tovlko Ijubeznjo pozdraviti.

Ne pozabljte na me, bodite mi moj pomoćnik ino tudč delnik hvale ali graja mojega dela.

Pozdravite mi milo moje ino vfe naše Slovenske prijatelje.

V* upanju, od Vaše goreće Ijubezni do Slovenšćine vfe zaželjene rčči fkoro doćakati

Vaš V Frauhejmu 5. ves podani fluga

Grudna 843 Jurko Caf

Moj Gd. Pleban kaplan.

Vas lepo pozdravljajo.

4. (5. 1. 1844.)

Caf vrača knjige, — Rastlinska imena (prefekt mariborske

gimnazije Speckmoser).

Preljubeznivi moj Prijatelj!

Etu Vam z zahvalfl nazadj pošljem Tripartitum v 4 knigah. Po preč. G. Košarju ste uže tšk dobili Conradiov Dictionary. Ljubi ! vse bi uže davno bili dobili : — ali spaka nesrčćna ! 14 dni je vse v' Marburgu pri prevažavcu ležalo — ino nčsem zato vedel: — če mi šće keda kaj pošljete, pošljite mi radjši burđ) bie 3Karburger=93ot^in za njfl vsaki vč — ino jfl lehko naiđe. Lepo ino serdčno Vas hvalim ino zahvaljam za Vašfl velikti dobrotfl ino skerb, ko ste ju imeli s temi bukvami — prosim pak šće Vas za Linde^i

Do keterih dob pak bi uže radi imeli zelinske imena ? jaz bi Vam hitro lehko vse poslal — pa brez nčmečkega ino la- tinskega prestavljenja pri nčkterih. — Ravno zdaj sem vse trave ino želi poslal slovećemu zelinšrju G. Sp^eđmoferju čeft. Prae- fectu V Marburgi blizo prek šće 300 ! ! ! ! Če pak se Vam mudi,. vsej Vam imćna hitro lehko spravim. G. ©peđmofer mi je ob- Ijubil, vse zelne ino travne imena v nčmšćinfl ino latinšćinfl pre- staviti. Hvalimo pridnega mflža. Pozdravite mi vse Slovenoljubce.

Z velikfl hvaležnoftjfl ino spočtljivoftjii sčm in vselč bfldem

Vaš

V* Frauhejmu 5. Prosenca 844. ravnoserdčni prijatelj

Cafov Jurko.

— 84 —

5. (25. IV. 1844.)

Caf vrača knjige. Njegov slovar, — Freyerjeva „Slov. flora"

in „Slov. fauna" . — Volkmer.

Prečistiti Gospod! Ljubi moj prijatelj!

Etu Vam povernem mi iz Johanejske knižnice dobrostivo poslane bukve: 1. ^vezek Lindei.; hvala Bogu, mi je G. Tčr- stenjak bil cčlega Lindea od kneza Ostrovskega dobtl. Lčpo sžrdčno Vas zahvalim za vsfl skčrb, ko ste jfl bili imčli — po- šiljati mi take pomoći. Ali želite svoj rflkopis nazadj? Ali pač tu ga imšte — pa mi ne zamčrite, da je preččrčkan, — trš- balo mi je tako dčlati zavoljfl premnožine zberkov. Tudč nai- đete zravno bukvić preč. Gosp. Košara:

1). Pad no zdig 2). Podučenje 3). Bukve za pomoć 4). Orbis Pictus. 5). Knižica pobožnosti. 6). Gramatik oon Gutsmann unb

7). P. Marcus.

8). Čelarstvo. Te le knige prosim odpravite preč. G. Košaru z mojti za- hvala mg priporflčeć. Vse knige mu recite bi uže bil davno odrajtal — pa jih je bral G. Dr. Wenedikter — ki je posebni Ijubivec naše pismenosti. Tako šće tudč dvojnih bukvić mu zdaj ne dam:

1). Način pomoći ino 2). Pokrepljenje — sfl tudč posfldjene. V prepišovanju svojega Besednjaka moćno napredujem, dasi nikoga za pomoćnika ne imšm.

G. ^einrid^ Freyer Custos be^ Sanbe^'^Museums ju Saibad^ dogotavlja Slovenska Floru — koti nam je Faunfl Slovenskfl dal. Da bi se kdo hotel lotiti: Volkmerove predge, ko jih je teliko V rflkopisu zbirati — ali komu zbiranje naručiti — da bi se natiskale!!

Jezus pomagaj! Selak moj tetičić mertev!! Priporflčite me vsem dragim domorodcom. Morebiti šće mi kdč drugdč kaj pomoći izvčte. Bog Vas krčpi ino okrčpšaj V Ijubezni do domovine.

Vam se prijateljski priporfičeć ^ ^

V Frauhejmu 25. Travnika 844. hvaležni sluga

Jurko Caf Duhovnik.

— 85 —

6. (30. XI. 1846.)

Cafova primerjajoča slovnica slovanskih jezikov. Posebne črke

za njo.

SSereIrtefter greunb !

^6) !otnme I)ier mit einer bo^^^^elten 9lngetegenl)eit :

1). aSiirbigen @ie @id^ biefem guten SO?anne ha, bem ii6er=' bringer biefeS, Micheldk, ber nai) feinem @oI)ne Paul Miheldk ^I)t|fi!er ju ©ratj nottDenbige ©rfunbigungen einjie^eu !omtnt, an oie ipanb ju gel^en: benu einen bereitoiHigeren unb eblereu @lo* toeneu !onnte \6) bem guten, befiimmerten 9Sater nid^t em^fel)len. Sin jemu preveč penez troši.

Naj tuđi pismo G. Directoru Bttchingeru odrajtajo, je za- voljo vina.

9Zod^ eine Sitte! uslišite me!

9Keine tabellarifd^e ©rammati! aller ©tat). 2)iatefte etc. tt)erbe id^ in Seipjig bruđen taffen, nur muJB \^ bie combinirten Settern !altigrafifd^ gefd^rieben einfenben. S^ fd^emt mir, eine genaue S(b* fd^rift nač) !attigrafifd^en ©runbfa^en geregett t)on bem mir ge* rii^mten ft. ft. ^Realfd^uHaHigrafen toare am jtDeđbienlid^ften.

aSoHen @ie nun giitigft bie 2 beiliegenben 93Iatter felbem jur 3lbfd^rift iibergeben : ba^ 3. 93Iatt entl)alt nur bie ©rMarung.

Dokler Vas za to lepo lepo prosim, še se Vam

mili prijatelj! za naprej priporočim :

5pi)arrI)of gr au^ei m ben ponizni sluga

30. SKotj. 846. (Bforg 3af

^aplan. 3ta6)\ć)x\\i})

(Srinnere §od^tr)ilrben ben SaHigrafen, baJB er bei ber ©om* bination unb Slu^bilbung ber Settern feine ganje ^unft unb alte Sraft feine^ aftlietifd^en @inne§ antoenbet; er l^abe t)or Stugen ben 5perlenbau ber romifd^en 2)ru(I* unb ©urfibfd^rifttettern; feinem Silbungggeifte feien ubrigen^ nur bie @(^ran!en gefe^t.

1 ha^ bei I), i|, oe, he i, j, IH,, X, », (0, co, «, cc ber K^a^ rafter bleibt, aber

2.) bei D+j; L+j, N+j, R+J, T u. t+j bie SBerfd^mel- jung funftlerifd^ nad^ ben 3iegetn ber ^attigrafie ju gefd^e^en \i(At.

tibrigen^ miinfd^e id^ eine bo^^^^ette Slbfd^rift bon ben beiben 93Iattern bi^ jum neuen 3a^re 3af.

G. Korošak Vas lepo pozdravijo, pripelajte da se enkrat k nam ! 1

») Ali so V tem „Dodatku" vsi novi Gafovi tipi podani v pomenu, kakor jim ga je hotel dati pisec pisma, ni gotovo.

— 86 —

7. (8. I. 1847.)

Cafov prevod računic z ilirskim pravopisom,

Prečastivredni Gosp.«Dr.! Ljubeznivi prijatelj!

Zlo žal mi je, da še ne morem tistih pišem za G. Dr. Seniora ino od Lileka poslati, zato da sem v Ljubljdno oboje dal.

Utelažite 0. Dr. Seniora, kteremu se tu priporočim ino zahvalim, da bom že vse lepć iz Ljubljane dobil ino povčrnol — imeni Dr. Senior ino Lilek pak bota zatć od Krajncov ovečnjeni.

Še bolje žal nam je djalo, da ste Vi G. Dr. tako blizo nas bili, pak Vas ne smo videti vredni bili.

Računski dveknigi, kak sem ji za prestavljanje na Slovensko od Višega učivnega nadzirstva dobil, bom v 12 dneh dogotovil, zdaj pak pitam:

Gdo moj rokopis rečen z oval ino potle korrigo- val: zakaj jaz sem v Ilirskem pravopisu prestavil, za vzroke tako lami dobro vete. Meni se pač najbolje prav zdi, da bi iz Ijubezni do fvojega naroda korrigovanje Vi pre- vzeli, te se smem zanesti, da se mi moje tako težšvno delo ne skvari. Kaj pak Vi mislite, ali bi se k prestavljenju tuđe razlogi ali vzroki mogli pridjati, zakaj je v njem novi pršvopis:

2)ie ©riinbe bafiir, če bi se morebiti Vi z G. SBein^anbtom ali korrektorom črez to zmenili, finb:

1). 3[t bag organifd^e Sll^^^abet (č, š, ž) in ©tetermar! allge= tnein tjerbreitet.

2). 9Jtu§ eg unb tt)irb aud^ tt)irflid^ in ber ©d^ute gro§ten= tEieil^ betgebrad^t /merben/, toeil bie neuften

3). Sildier, bie filr \>^^ 9S o I f bered^net finb, mit biejem Sl{^3^abet erfd^einen.

4). ©e. fiirftb. ©naben §. Slomšek gibt (nur) in biefer ©d^reibmeife feine Drobtinice ^erau§, tt)ie t)origeg Sal^r bon ^l^m be^gleidEien ein ®ebet^budE| fiir @dE|ulfinber erfdiienen.

5). 2)ie fiir bie ©tobenen beredE)nete flfonomifd^e 3^itung (Saibad|er^Novice etc

6). Slud^ ber t)om M. SaibadEier Gubernium designirte ©d^ut= bud^eriiberfefeer fdEireibt fo.

7). §at §. Dechant Dr. Murko felbft, um nid^t ben ^rebfen* gang einjufd^Iagen, jeitgemaJB get)anbett etc. etc. (feine neuere ^uf* tage ber ©lom. ®ramm.)

8). 9Iud^ ber ^r. 2lbt bon 3iHi ©d^utbireftor M. Vodošek befd^toor mid^, organifd^ ju fdEireiben,

— 87 —

9). @inb biefe 9ied^enb(tđ|er anđ) fiir bie SatDantiner Bered^net, il)re SSorftellungen milffen beriiđfigt metben.

Ali bi lehkič naj boljše bilo, da bi se od pravopisa nič ne reklo, da bi le G. korrektor pameten človek bih G. Dr. poiz- vete, gdo bo korrektor, ino ga s totimi ino še drugimi vzroki, zakaj se ilirski pravopis vzeme, prav k naši reci nagibljite, da molči, ali pak naj rajši korrigovanje Vam pusti.

G. Dr! Oča Miheldk Vas ne mogel prehvaliti — Vi pak ste se jegovega sina tuđe tako lotili, da so me solze po- silile, kak mi je on pravil, kako ste si ga v skerb ino strah vzeli :

Oča je pošten mćž ino preče premožen, sin pak bo Vas hvalil vse svoje žive dni.

Zlo se veselim lepega prepisa mojih novozloženih čerk.

Zdaj pak prejmite moje serdčno vošilo vsega dobrega za novo leto ino še dobri bodite

V Frauheimu 8

Pr

. G. Dr. mojemu G. farmeštru

ino meni Svojemu slugi ino prijatelju

Prosinca 847

Cafovemu Jurju

kaplanu

8.

(5.

IV. 1847.)

Železna cesta. — Računici. — Primerjajoča slovnica slovanskih

jezikov.

Prečastiti Ijubezni Gospod Dr. Priserdčni prijatelj!

Odviše dobro se mi zdi, da imšm zdaj priložnost Vam pisati, ker me je Vaš izročenčič g. P. Mihelšk obiskal.

Ino — kaj bi Vam pisal boljšega, kakor: da Vam za to prihodno lepo spomlad vse dobro od Ijubega stvarnika prosim, ino pak — da bi tega Mihelaka, našega Paula kakor jegov vidni angel varuh za roke vodili, da ne omdhne v Saula. .

Naš 16g je že začel berstje poganjati: černi kos ino re- getasti drozg pak že tuđe davno pojeta! G. Dr. ne odlagajte več dolgo, nas pohoditi po železni cesti. Novćsti: Pri nas zlo zlo kradejo — hudi nasledki bližnje železne ceste — Bog ve, kako še bode — če bo tako napredovalo!!

Ino pak, kakć pak je z mojim prestdvljenjem „ber 2 ©d^ul* red^etibiid^er, gde pak je zdaj? da bi se mi to delo le od ni- koga ne pokvšrilo.

— 88 —

Rščite mi GG. Weinhandla, Lajha, ino g. Profesora Kvasa (:ter (ako mćrete) G. Rižnera:) pozdraviti ino me jim pripo- ročiti : Če bo se dalo, bi Vas letos rad drugoč v starem Gradci obiskal.

Zdaj imdmo_mi toliko dela, ino ne utegnem že svojega: 2;abettarifd^e ©ramatit aHer Stat). 2)ialefte prepisati, ino črez 8 tjednov je sveto (leto). Moj G. farmešter Vas skoro mislijo tu videti. Ker Vam za pisanko ne imšm druga dati, kakor da Vam svoje serdce izročim — Vam ostanem

Preč. G. Dr.

V Frauheimu 5. Aprila (M. Travna) 847 zvesti prijatelj

Oroslav Caf.

9. (28. I. 1848.)

Murščeva Slovnica. — Cafova prevoda „Lebensordnung" in „Robinson der Jilngere, — Gofine. — Davorin Trstenjak.

Prespoštovani Gospod Dr., Ljubeznivi Prijatelj!

Tu Vam pismice:

V imeni vseh Slovencev Vam lepo zahvalim za Vašo ljubo Slov. Slovnico. Mi se čudimo, da se ta jaka ino predse velika kniga za 10 x dobi!!! Goreči Slovenec, še enkrat Vam hvala. Pridavek, kterega nam neste pokazali, je umno ize naj boljših Slov. zakladov zestavljen: veselim se kritiko čiiti — brati! Vem de bo tuđe sodnik kaj žarkega povedel — povej: Štajerec je le pervo Slov. gramatiko spisal! Da pak Slovenci izvedo, da je taka reč na svćtlo prišla, je pač zlo treba očit- nega priporočila, post. v Currendi: (Pak tu vidimo: da smo Nemski sužnji.)

Prijatelj !

1). Dobite mi v Gradci einen SSerleger: jaz sem ravno zdaj iz Česicega prestdvil: Seben^orbnung eine^ !at^oUfd§en ®l)riften, 2 S)ruđbogen; u. „9tobinfon ber Silngere 20 2)ruabogen ftarf.

Jaz sem bil pred enim tjednom Ferstlnu v Gradec zavoljo teh rokopisov pisal, pak sem odgovor dobil : „3Jiit 9Ka== nufcri^3ten ju fe^r tJerfel^en etc.

Stopite mi k ^tenreid^u, tega mi je Ferstl priporočil, ali k Damianu ali Dirnbocku?

2). Pomenite se zavoljo ber Sebingungen, ino ako nesem prisiljen, svojega dela v Ljubljdno pošiljati. Vas

3). prosim, da se Vi za Correctora ponudite.

— 89 —

Obe knižki ste v navddni Slovenšini spisani. Mislim, da bo posebno Robinson Slovenski mladosti po volji.

Kaj pak je z Goffine !att|. Untert. u. (Srbauung^bud^ ? Rajni Kosar? je nekaj začinjal? Kaj pak bćte Vi zdaj delali? Prestavljajte kaj iz Krist. Schmidta Sugenbf(|riften.

Odgovorite Svojemu

Prečest. G. Dr.

V Frauheimu 28. Vas odkrito Ijubečemu

Prosinca 848 slugi

Cafovemu Jurju

kapi

NB. 0. Terstenjaku sem bil pred Božičem pisal zavoljo nekih prestšvijanj in Nemškega na Slovensko^ pak mi ni od- govoril : Škoda da imšjo Slovenci dobre glavice pa da so tako — nemarni!!

Vsakemu bi rekel jaz : Prav da si dober mešnik — dober pisdr: — bodi pak tuđe dober — priden Slovenec: dobrih mešnikov naideš med 100 celih 99, je dne ga domorodca pak med 100 težko.

Pred Krajnci ino Korošci nas mćra resen sram biti!!

10. (2. III. 1848.)

Prevoda iz češčine (Robinzon Mlajši, Svetodenski red). —

Vseslovenski knjižni jezik, — Lažiškosrbska Matica. — Go-

fine. — Dunajska akademija znanosti.

Prečestiti Gospod Dr., Ljubeznivi Prijatelj!

Pač vzrok imdte, se nad meno serditi, ker ste mi drago- voljno — dvakrat tako dragovoljno ino prijazno pisali — jaz še pak Vam nesem odgovora dal.

Oj lepo Vas za odpušenje prosim: zdaj ino zdaj sem hotel odgovoriti, pak sem odlagal, da Vam tuđe kmalu ta dva rdkopisa pošljem :^ „Robinson a Ml aj šega" ino „Sveto- denski Red" obd iz Češkega prepisana. Uže davno bi bil to le poslal, pak nikoli nesem popršviti utegnol : veste da zdaj imdmo dosti dela ino raztresanja.

Ali preljubi moj Prijatelj ino domorodni Slovenec! Tuka] Vam izročim ta dva spisa s tema namenoma:

1). Da bi se Slovencem ino Slovenčekom želja do branja poiičnih ino kratkočasnih knig razvnžla, da bi ležej bolje ličene bukve šteli.

7

— 90 —

2). Da bi bogdtstvo, različnost ino lepćto naše drage Slovenske besede nekćiiko razklddel, da bi se Slovenci Slo- venski učiti mogli: jaz hočem, da bi se v pisanji razloček med Krajnskim, Štajerskim itd. prevfergel: kajti da ne imdmo Krajnski, niti Koroškiniti Štajerski itd., ampak Slovenski glede na slovnik vse kar je dobrega: pravega; na slovnico pak to, kar je boljšega: ino ravno ta reč je prednja cena Vaše Ijubeznive Slovenske Slovnice.

1). Prosim Vas zatć, predragi Prijatelj ! preddjte mi negde V Gradci tota dva moja spisa; oba dva dam vkuper (mfenjši je duhovska rćč) za toliko — kolikor mislim „Lužičko-Serbski Matici" poslati: za 40—30 fl srebr. ali ne drago! če je ravno 20 dobrih pol (podnov) tisnih naimer, ino še vferh tega se mi mćra 6 iztiskov gotovega dela v dar dati. Cćnite pak, če se Vam zdi najpžrvle 50 fl sr., da Matici najednog lepć odrajtam, se mi vidi, da ni pregrozna nagrada.

2). Bodite, če je kteremu delo po volji, popršvljavec tisku. Ako V spisih kaj čudnega naiđete : jaz sam se za vse postdvim.

3). Odpišite mi odgovor, kedar se Vam ršči.

Če bo to moje dćlo Slovencem dopadlo, bom vsako Ićto 3—4 take reci izd^l.

Govorite z mojim ljubim Weinhandlom Čast. G. Škof. sekreterom, naj se on s Preč. Gg. Kanoniki pomeni : Ali bi ne bilo dobro R. P. Goffine'a ©^rift!atE). Untertid^tg== u. ©r^ Bauunggfiud^ na Slovensko preobernoti, tote jake knige? Ako mi Prečest. Ordinariat svet ino pogon dd, se čem jaz tega dćla lotiti.

Pitanje, ktero je c. kr. Dunajska akademia znanosti: S)ie Sautlel)re ber @latt). ®pxač)e, imam jaz ravno gotovo izdelano, kakor tuđe ^Panflatt). ©rammati! mit 9iuđ[id^t be^ fiittI)*Sett. u, ©angfr. etc. ali samo da popišem lepć vkup : ne da bi nagrado hotel, temoč da nekaj pripomorem: vćč oči več vidi.

Danepozdbim: Robinsonovopodobo lehkov Gradci Kaiser na kameni natisne.

Le povejte knigarju: da Slovenci po takih dogovšinskih pripovedkah juhnejo, ker še razve šestih ali osmih Kr. Šmidtovih itd. nič ne imajo: ino da ta kniga po svojem zapopadku svoje cene ne zgubi, ino da je kar bi neučenemu Slovencu neumljivo bilo, po dva- trikrat izraženo (ausgedrttckt) ino da je še mimo toga zađe zbirka vseh temnejših besedi, Solite man bie bieten ©orrecturen Beanftanben, fo bitte id^ gu bemerfen, ba§ eiJ fel^r t)iele Slbfa|e gibt, ttjoburd^ fie gat nid^t bruđftorenb [inb.

Prežarji-prišelci so na Gornji Poljskavi jednega nedolžnega svata , otca treh otrok , prederzno ubili : zat6 je zdaj tukaj preža oštro prepovedana. Na Slivnici pak so mladenci jednega kmetskega siniJi na kterega je jegov oča streliti mislil iz okna.

I

i

— 91 —

ker je oča sinu še jedva ušel, ker ga je hotel v studenec včržti 4o mertvega spobili.

Od dne do dne raste hudoba ! Kam bo to prišlo ? Toliko- krat se čuje: jaz ne mdram za Boga pak ne za človeka! Po- zdravite mi moje prijatelje.

Teržite dobro ino skoro odpišite

V Frauheimu 2. Sušca 848. Svojemu

Vas, Preč. G. Dr! priserčno Ijubečemu ino poštujdčemu

prijatelju Oroslavu

11. (Na veliki petek, to je, 21. aprila 1848.)

Politični prevrat — Organizacija dijaštva. — Cafova rokopisa.

Gospod Dr

Ljubi prijatelj.

Zlata Slovenska duša!

Kaj da me tako dolgo brez vsega pisma pustite, vsej vćste, kako mi je pri sžrdci pri teh političkih prevrštih. Kaj se V Gradci ve, čuje ali meni, kaj bode s Slovenci, kako z Ilirci? Ali je v Gradci kaj slovenske domorodnosti? Ali je vse tiho, vse mfertvo? Bog nam ih pomdgaj!

Ali nas bodo že lOOOlćtne Nemške verige še tesneje pri- klenole? ali se naši narodnosti — našemu jeziku, našemu nrav- nemu izobraževanju kaj obćta? ali samo trifarbne bandćrice dćlate ino gledate?

Zdaj nam je govoriti ino v Novinah pisati svobodno, zakaj pak Slovenci molče, to je premalo, če se piše, da se našemu jeziku hudo godi, vemdar je hladilo za moje ranjeno serdce.

Želje bi se imćle natisnoti, kakor volja našega Slovenskega naroda, na ktere bi se posebno na Štajerji Študentovje v Gradci — V Marburzi ino v Celji podpisovali, ali pak toti troji štu- dentje bi imeli si izbornike izvoliti, v Marburzi vkup priiti ino se črez Slov. narodne reci posvetovati, vošila — želje za- stšviti ino sv. cesarju predložiti ali pak drug^če: molčati ne smemo. Obudite, podbodite naše Gradčke dijške, morebiti ino najberže se Krajnci itd. veseli pridriižijo.

Dajte liste natisnoti, ali dajte v Gradčke Cajtenge:

©lomen. Sugenb etc. ©tubierenbe in ®ra^, 9Karburg, ^M etc. Iiaft bu !eine befonberen SBiinfd^e ate ©tomenen, l)aft bti feine 93e^ tat^ungen ju ^^flegen etc.

7*

— 92 —

Kajti od drugod ne vem, da bi nam pomoč došla: du- hovnikom je škof roke zvezal naši urfidniki (93eamte), profesorjr so Nemci, mestnjan je ponemščen, kmet pak ne utegne, ker gospodo pregdnja. Zdaj se naj gosp. Rižnar oglasijo, zdaj naš Robič itd.

Oj ne dajmo se, brez da bi zinoli, v novi jarm vprečil

G. Terstenjak mi je dal povćdati, da sta pre moja dva rokopisa v nevdrnosti, da bi se prepisala, ali kako? Kako je ž njima?

Da mora ravno zdaj velikanoč biti! toliko opravil imam> ino ravno zdaj nam gre za našo dušo!

Odgovorite Svojemu V Frauheimu na Veliki petek 848^ Vas G. Dr

serdčno Ijubečemu prijat

Jurju Cafovemu

12. (5. V. 1848.)

Volitve V Frankfurt. — Nemško-slovenska slovnica s primero

raznih narečij.

Predragi gosp. Dr, Ljubi Prijatelj moj ino domovine!

Prav dobro ino hrabro se borite — Bog Vam pomagaj — Zdaj gre za Slavo ino slavo : ne strašite se, vsej imšte dosti pomočnikov ino prijateljev!

Naši soprotivniki so res močni ino velikega čisla — pak za nas se Bog ino pravica pogdnja — le ne nehdjmo!

Mislim, da bi prav dobro bilo, da bi se v Gradčke Nemške novine dalo, kakć Nćmci pri volitvah za Frankfurt ravndjo, naj jih je sram!

1). Na nćkih krajih so volitve bile, pak se Ijudćm nikaj ni reklo, zakaj ali k čemu, tako da so kmetje domu gredćč hudo kleli, ker jih grajšina za beddke imd.

2). Na mesteh so kmete ze vsem dobrim ino lepim: s penezi ino vinom v mrežo lovili.

3). Tam pak tam so se kmetom grozili, da bode, ako ne volijo, vojska, da bode Rus prišel, da bode Francoz prišel in še Bog ve, s čem drugim.

4.) Gde gdć so kmete tuđe ćelo silama ino z ostrimi grožnjami v zdmko vlekli.

5). Svareče ino učeče domorodce so ovijali, kakor da bi z Rusovskim carjem se pogšjali.^)

• ) Teh pet točk je — a ne „doslovno" — natisnil Glaser v »Zgodovini

slov. slovstva* III. ISf

— 93 —

6.) Za izbornike v Frankfurt so kljubu sami taki izvoljeni, kteri so očitni ino uže davni sovrdžniki slovenstva, ali pak Slo- venski zatajniki, kar še je hujše.

Bojim se, da je med nami posebno na Kranjskem več domorodnih izdajcev, kakor Turjaški (Grttn). In fuga salus! zarotite Gradčki ino Dunajski Slov. zbor ali družbo! ljube Kranjce, da posnemajo Mordvce (SO^dl^rer) ino poslancev ne pošljć : Kako bo se jih le negde 5 ali 6 Slov. pravih iskernjih domorodcev toliki trumi žarjšvih Nćmcev v bržn postavilo, kakor Auersperg mćni : drugače bo pri nas Nćmec zmirom Slo- vence tlščil. Zdaj še le v živo občiitimo, da ne imamo po- svetnega učenega stanii itd

Potle: Damian & Sorge iz Gradca mi je pisal: „SBir menben un^ bal^er, in golge einer Siiiđfprad^e mit §. ^Prof. 9to= hii\đ) an @ie, mit ber grage, ob @ie nid^t geneigt feien eine S)eutfd§* SBinbifd^e ©^^rad^le^re, beren 2. XI)eil eine SSergleid^ung ber ber* fd^iebenartigen SDialefte bote, ju fd^reiben, unb bitten @ie ba^er ung red^t fd^neC ju antmorten 1. 2. 3. 4 mie ^od^ fid§ ^l^re gor=«  berung bafiir betauft:

Veste, da je popolna Slov. slovnica uže davno moj cil ino konec, ino da imšm vso sprdvo vkuper, ino da bi mi tško od c. kr. akademičkega pitanja : ©latt). Sautlel^re odstopiti bilo, zatć mi pač Vi, za keliko da se z Damianom, za 1 polo (1 S)rudEbogen) pogoditi smem? Jaz sem Damianu uže pisal, da bode slovnica do novega leta gotova.

Pozdravite ino pokrepite mi vse iskernje Slovence. Za frankiranje Vam skoro nekaj pošljem

Cafov

V Frauheimu 5. V. Travna 848

13. (12. V. 1848.)

Prispevki za „Slovenija v Gradcu. — Dunajski dogodki. —

Podpisi za peticijo. — Praga.

Predragi Prijatelj! Preč. G. Dr.!

Ne zamerite tukaj Vam troho pošljem za namen slavnega Gradčkega slov. zbora: mislim da počasoma več pošljem; kar bo mi knižtvo včrglo, denem ljubi narodnosti naši Slovenski iz serdca rad v krilo.

Vaše poslednje pismo je nčkaj plahotno, menim, da so Vas serdčni Dunajčanje razradovali ino ukrepili: tuđe mi se borimo, pak se sovražnika ne bojimo: zdaj nam je treba junščtva.

— 94 —

Včera je bil vitežki Kreft iz Radgone pri meni, ino mi je serdca doddl, Dunšjskih Slovencev pak vemdar nćsem videl.

Potrćba je, da se Peticija (iz Dunaja ?) (Kreft mi je 1 po- natis prinesel) v prenatisih na vse kraje po Štajarji razpošlje. Kam pak se podpisani listi morajo poslšti? Bog daj, da bi se 31. majnika t. 1. dosti poslancev od vseh Slovenskih ino Slavjanskih strani zbrdlo. Pišite Vi v ti namen gosp. gospdom Dr. Stefanu Kočevarju v Podčetertek SBinb. fianbsberg, Dr. Jožefu Šubcu V Celji (Schubitz) itd., le v Gradčkih Novinah se naj to razglasi, pak nesrćčni Šreiner.

Bog Vas krepi

G Dr

V Frauheimu 12 Majnika 848. ponizni sluga

Oroslav Cafov

kaplan

Moje serdce in mojo glavo Vašemu Slov. zboru.

14. (25. V. 1848.)

Praga. — Narodna probajenost — Nemški uradniki

in krčmarji.

Predragi Prijatelj!

S priserdčno otožnostjo Vam zdaj pišem, ker Vam to veliko žalost razodenem : da jaz ne včm, ali gdo, poročnik ino zastopnik naše Slovenske Štajarske zemlje, gre v Prag.

Terstenjak je boje pravil, da bode šel, pak ne mčre, ne sme: jaz bi bil rad, pak za voljo križevega tjedna ne utegnem; za koga druga pak ne vem. Za božjo voljo, Gradčki zbor Slovenski odpošlji koga — ali bolje dva, da bosta naš kraj zastopala : za potroške hočem jaz sam lepe peneze vnuditi ; samoč da gdo gre: za Frankfurt se je vse vleklo — o gerde, požčrtne lakomnosti! Zarotim Vas, da mi ročno odpišete, ali ste koga odslali, rćsen da bi Dominkuš v Lipnici ino Šubic v Celju dobra zatć bila: povabilo sčm na vse kraje razposlal.

Le ne nehajte v Gradčke Novine, dobre spise davati : uže nćki se je iž njih predršmil.

Pri nas Slov. narodnost po malem naprćd leže, ker je z Nćmšino vse preveč prekvašeno, pak bolje na spodnjih krajeh je vse živo. Iz Celjskega okrožja malo kaj čujem, tako tuđe

— 95 —

^ od Krajncev ino Primorcev: ako se tedaj Čehov terdno ne preimemo, ne vem, kaka bo te z nimi, ino ko bi Slovenskih zborov ne imeli, bi reč vsa mertva še leždla.

Zato Vas Bog krepi, Vi naši blagi vojvode! Vem, da ste včasih v stiskah, pak nič se ne bojte, ino nikakor ne nehdjte — le sami pretehtajte, koliko je ta naša i^ občinska soperstava obladala: NesreČni Nemci nas očitno C sicer černe ino čerte, v sferdci pak se nas istinito bojć. ^ Nemški ino ponemčeni uredniki ino kerčmarji so nam

tukaj najbolje na poti, ter od podpisšvanja na naše Slovenske prošnje „z Rusi'" strašijo — Bog daj prekletim bureaukratom I skoro konec.

Ne opustite ali, nektero jih v Prag odsldti;- Vladarju I samemu je soperstava po volji. Venec se Vam plete, le serdčno ! Pozdravite ćeli Slov. zbor!

Ze vsem spoštovanjem V Frauheimu 25. V. Travna 848 Cafov

15. (27. V. 1848.)

Narodna probujenost ob ŠčavnicL — Nemški graščaki in urad- nikL — Dragoni-Kfenovsky, — Slovenci in graško časopisje.

Praga.

Prečestiti Gospod Dr., Ljubi, priserdčni prijatelj!

Uže drugoč Vam pišem, da Vam ovšdim, kakć se pri nas godi. —

Ravno zdaj je bil človek od Sv. Jurja na Šćavnici ino mi je povedal, da so na spodnjem kraji vsi vsi sami Slovenci: svoje naj gerše protivnike so si pre odegnšli, ino jih še išćejo ino odeganjajo — Dr. Vogrin mi je tu le pisal : „Domorodstvo se je V našem kraji jako obiidilo, vse se giblje od Slavjanskega duha ino življa, ter gorje temuistemu, gdor bi ne bi domorodno mislil ino se obnššal; ljudstvo bi ga pregndlo, tako se je pri nas nčkim gospodom zgodilo. Med drugimi se tuđe g. kaplanu Frasu pri Sv. Antonju pretijo, ker so izvedeli, da je ne pravi domorodec." —

Na Ptujskem polji se poljdnci prav čerstvo na Slov. prošnje do Svetlj. Cesarja podpisdvajo — de bi le povsode tako bilo!! Kajti s čem bolje med nami posebno med duhov- niki Slovenska narodnost klije ino pogšnja, s tem huje si nesrćčni Nemški grajšdki ino uredniki prizadevajo, vso do- morodno gibanje med Ijudom od kraja potlščiti, ino skčrbne

— 96 —

duhovnike, edine odkrite prijatelje ljudstva poč^rniti gore ino dole. Te preklete phre prdvijo ljudstvu: »Le ne poslušajte duhovnikov, ne podpišite se, dferžite se raji Nćmcev, zakaj? duhovniki pr6 to delajo, da bi se ženili radi, da bi Vas Rusom ino krivi veri v pćst sprdvili, če pak, vž, z Nemci dčržite, ne boste imeli ne tlake oprdvljati, ne desetine, desetega pćneza, kazni, veršnika, ne mešnikom meš, pogrebšine, pač stole plačevati. S tem bojč Nćmški strašijo ljudstvo, tuđe pre Nćmški lažljivci se med Ijudmi klatijo, ino je mdtijo.

Vse to bi še nič ne bilo, pak joj, joj, joj, naši mili bratje V Gradci, z ranjenim sferdcem se mi Slovenci* Vam pritdžimo : Nekteri žilavi aristokrati ino bedasti bureaukrati na nekih kraj ih ljudstvu branijo, se po 22. §. Austrianske ustave na pred- ložene prošnje do Svetlj. Cesarja podpisdvati.

Ljubi prijatelj!

Na Vaš Slovenski zbor se kakor na svetle zvćzde zaup- Ijivo oziramo, ino od njega vso pomoč pričakdvamo :

V Vaši driižbi je mćž, kir se je v Sftrablattu jur (Sra|er 3eitung 9ir. 17 v spisu „SDie ©lomenen in Snner-Čfterreid^" za nas ostroiimno ino vitežki ogldsil, za kterega pri nas toliko sčrdc hvaležno bije, kolikor je Slovencev, kir je tuđe Nemcem po svojem Sari u. Soife itd. v dragem spominu: G. J. Dragoni-Krenovski ! Gdo ino gde je toti počteni človek, matere Slovenske Moravije vredni sin, to mi odpišite, da ga vem ljubiti. Odpišite mi ! Jaz Vama — Vam ino temu plemenitemu Moravcu hočem ino moram — namesto bratovskega poljub- Ijenja ali „Moravske hubičke" — nekoliko lagvić naj boljšega vina iz našega kraja poslšti. — Za ti čas pak prosim tega Slav- jšnskega junška, da še ednokrat svojo tčnko urezano perot namčči ino v Gradčke Nemške novine piše: Saute Slagen ber ©totoenen au^ Unterfteiermarf iiber bie fned^tenben beutfc^en Slrifto^ u. 93ureaufraten, bie ba nid|t aHein bie SBerbreitung ber Saibad^er='Novice ju tjerbad^tigen unb ju t)ert)inbern, fonbem anč) tro| bem 22. §. ber Constitution bie ©ammlung ber Unter^' fd^riften auf bie 5petttiong:punfte unter bem SSol!e burd^ aHerlei S)rol^ungen (kakor gore : Preklete pare . . .) ju ftoren fud^en, ja Setroffene einjujie^en magen. ®iefe Slenben, merben [ie, loenn ba^ SŠol! jum ©elbft^ u. SKattonalgefilt)! !ommt, tool^I befjen 9iad^e entge^en etc. (Preberite Dragonju Vogrinov list pređi). SBa^renb man un^ jum beutfd^en 93unbe lođt, iibt man an un^ Xqrannet aug etc. SSoju Constitution fiir un§, menn mx ftet^ ©flatjen be^ S)eutfđ|en etc. etc. etc. (3dE| mili nid^t t)orgreifen). Naslov pak bodi : ^fiaute Sftagen aug Unterfteiermar! an ben ©lamentjerein Slovenija JU ®ra|."

— 97 —

Če V Novine Nćmec tega ne vzeme, pak se naj v Stirijo dš: povejte, da smo mi Slovenci nad Gradčke Novine ne- voljni, ker nerade za nas spise prijemajo ino ker posebno Stiria duhovski stan b 1 d t i ; če ni inšče, pak od Gradčkih Novin odstopimo, vsej so užć v Celji nove Novine, iz Ljub- ljane prijde „Slovenija**, v Marburze pak bode Dr. Puff nove Nemške Novine izddval, nikar nas tedaj Gradčke Novir\e v jiemar ne pušćajte. — Ne omdgajte ! Pozdravite mi ves slavni Slov. zbor! Koliko pak je drugov ali udov? Oznanila tega Zbora v Gradčkih Novinah nesem našel. V Prago bom p i s a 1 , ti je najberžej Dr. Magdić iz Ormoža šel. Gdo pak od Vas?

Ze vs. Poš.

Vaš

V Frauheimu 27. Majnika 848. Cafov

16. (l.VII. 1848.)

„Slavische Centralbldtter". — Rokopisa „Roblnzon Mlajši" in

„Red. — „Mačića Serbska*'.

Predragi Prijatelj, Preč. g. Dr.!

Posebnega Vam zdaj ravno ne imdm pisati, kakor da se pri nas Slovenski duh vse lepše ino lepše razširja. Bog nam daj tek!

G. Davorin Terstenjak je bil tuonda pri meni, ino mi je same ugodne stvari povedal.

Tuđe, hvala Bogu, sem ©(attJtfd^e „Centralbl^tter" dobil

— to je prava paša za Slavjansko domorodno serdce. Prav bi bilo, da bi se toti časopis (@(att). Centrabl.) v Gradčkih no- vinah ktere krati posebno oznšnil: kajti da je veliko predse dobrih domorodcev, kteri Ljublj. Novic ravno ne im^jo, vsej pak oznanilo rečenega časopisa ni bilo vsem Novicam pri- dejdno.

Nič ne čujem, kaj naši slaboserdčni bratje Krajnci delajo

— Dr. Bleiweis je strašljivi bedak — ravno prav za kmetske novine. Da bi le Cigale serdčen bil ino si Čehe v razgled vzel — za to Vas, Vi slavni gradčki Slovenski Zbor, zarotim, pomagajte mu, Krajnci se mi zdijo ali zavite lisice ali ne- godne spake.

Ljubi prijatelj ! Vi ste tako dobri bili, ste moja dva roko- pisa: „Ml. Robinson ino Red" g. Dtirnbocku predšli, prosim Vas zdaj, naj Vam za me dš vsej 25 fl sr., za ovih 25 fl sr.

— 98 —

pak še čakam do novega leta. (Zakaj za obd časopisa želim 50 fl sr. ino vsakega 6—12 iztiskov.)

5 fl sr. obderžite Vi Sami za potrebščine Gradčkega Slov. zbora, drugih 20 fl pak mi po pošti pošljite, jaz bi rad berž žeSerbski Macici (kakor berete v Centralblćitter) trohico dal: Jaz bi tega nikar od Vas ne zahtćl, pak ljuba domorod- nost mi je mojo miceno gotovino na vse kraje raznesla — ne zamćrite mi tedaj. —

Potie !

Še Vas prosim, Vi ste v Gradci ino se s pametnimi lehko pomenite, napravite mi osnovo, kako se imdm z gosp. Damianom zavoljo Slov. slovnice pogoditi:

1). zavoljo drugega natisa (neue Sluflage)

2). zavoljo čisla — velikosti iztiskov (©roJBe be§ SBerfe^ b. i. SO?enge ber ©jem^^Iare ber erften 3luflage.

3). V kakih odlogih mi ima g. Damian pogodjenih 500 fl plačevati — kako pak se po navadi godi?

Pri nas se tota reč nič ne vei.

Slovnica je užć gotova, samo da jo prepišem. Pozdra- vite mi posebno g. D. Krenovskega — dobro bi bilo, da bi se nekaj izverstnih spisov, kakor jih je gradčki zbor, g. Krenovski, Krajne itd. v Gradčke Novine dal, v Centralblatter poslalo, ali : pišite Vi hrabri gospodje tuđe za Centralblatter !!

Vsej bote nas letos kaj pohodili?!

Bog Vas ohrani ino vse gorke drage domorodce.

Vaš

Prečast. G. Dr.,

V Frauheimu 1 . M. Serpna 848 ponizni sluga

Cafov

(Za poslane 20+5 fl srebra bom g. Dirnbocku hitro kvi- tingo dal, kedar dnarje dobim.)

17. (17. VIII 1848.)

Shod V Poličanah,

Preljubeznivi prijatelj, Gosp. Dr.!

Pred včerašnjim sčm bil v Poljčanah pri Slovenskem zboru : g. Šturma ni bilo : pak prišel je g. Dr. Kočevar. Ljudi je prišlo blizo 600—700 moži samih kmetov.

Ob 3 je začel g. Kočevar govoriti: bilo ga je težko čuti — ni bilo najmer pripravnoga prostora: on je dobro govoril

— 99 —

ino posebno iskal domorodni duh v Ijudeh buditi, kar mu pak ni steklo, ker je ljudstvo ropotalo le zavoljo davkov, desetine ino desetega peneza, nevoljno pak je najbolje bilo, ker g. Šturm zdaj pd ni prišel, kmetje pak so se po 7 — 8 ur daleč zbrali.

Ko so se Ijudje razešli, smo se domorodci zbrali — bilo nas je le 7 — 8 : Labodski duhovniki se prikazali nišo, ino kar jih je bilo — so se pred našim shodom razlezli — vražji stra- šljiva! Zdaj je bilo sklepano o tem kmetovskem zboru ino smo postavili: da je bolje, ljudstva poprek na zbor ne klicati, ampak le nektere odbornike.

Med tem sklepanjem pak prijde troje gospodov — ured- nikov s Planine — Zagorja (Štaj.) ino Rajfenštajna : ti so pak g. predsedniku kmalu ponudili svoj prinesek za Hervate : po 50 fl. sr., top, konje!!! Živili!

Sklenjeno je potle bilo — da se po vsi Sloveniji za nje pobira — kar bodo Celjske Slov. Novine oznanile.

Bil je tuđe iz Zagreba domorodec g. Kurelac — pravi do- morodec. On je z lepimi ino jasnimi besedami dokazoval : ko- liko je Nemcem na Sloveniji ležeče, da se od Nemškoga ne odloči : ker bi tako Terst — morje izgubili. Nemci pak gledajo, tuđe Dalmacijo za se dobiti, da si veliko brodovje opravijo, ino si Carjigrad ino vse podunavske dežele podveržejo — onda pak Slavjanom joj] Ako sedaj Slovenijo iz vražjih rok otmemo, tedaj še si prihodnost zagotovimo.

Tako Hervat — ino ćelo prav ima!

Zato je odločeno bilo, da se napravi:

1). Protest na Frankobrodski parlamdnj.

2). Prošnja do nadvojvode 3leid^^t)ertt)e)erja.

3). Ponovljena prošnja zavoljo naših Slovenskih reci na Dunajski Zbor.

4). Pisana beseda ino priporoka gdi banu Jelačiću. ^)

Pogovorite se z Dr. Kočevarjem, da se ta reč ko najhi- treje začne.

Kreft se je dobro deržal, pak prekleta Dr. Forregger ino Gurnik — to sta zlodjeva domorodca.

Tako bo se nam na veke godilo, dokler se ne ponem- čimo, če se v Slovenijo ne združimo: Kteri znajo Nemški, so na zboru naši izdajavci, kmetov pak niše ne posluša ! !

Potolažite me, pišite, kako si naj pomšgamo.

Vaš V Frauheimu 17. V. Serpna. Cafov.

NB. Pišite tuđe Dunajski Sloveniji, kako slabo smo na Gradčkem zboru namestovani, da so nam naše peticije zati-

Gl. Glaserjevo „Zgod. slov. slovstva" III. 15,.

— 100 —

rali, da pri Štajerji v Gradci nigdar svojih prirojenih pravic ne dobimo !

NB. Nagovorite g. Krenovskega, da se za nas v SlHgem. ©(att)ifd^e 3^it""9 oglasi: 9Bo ift bie ©teid^bered^tigung ? Sffioju unf ere ?petition ? @inb 25r. goregger u. ® urnigg Xrager beg f (om.

18. (25. XII. 1848.)

Kozlerjev zemljevid. — Nasvet o „Slov. društvu*' v Mariboru. Učiteljstvo. — Cafova slovnica; Mobinson", ^Red^.

Prečestiti Gospod Dr., Ljubeznivi Prijatelj!

Ne pripišite moji vnemarnosti, da Vam doslč na Vaše do- morodno pismo nesem odgovorili

Jaz sem zastran g. P. Kozlerjevega Slov. zemljevida vse po mogoćnosti izkusil — ne vem, ali pak je tuđe kaj teknolo — samemu pak mi ni bilo moći granice pregledati: no moje revno dčlo je Kozler uže davno dobil.

Le Bogu bodi potoženo, da je v našem Marburze za Slovenšćino vse tako rahlo ino leno — onde potrebujemo pač moćno Slovenskega družtva — g. Dr. ! nagovorite — nagnite gg. Matjašića — Knupleža — da vstaneta o tej reci za Slo- venstvo: meni se jega dober tek ino naprčdek gotov zdi, jaz sem po svojem zamoženji voljen mnogo žertev prinššati. Tuđe domorodcev je vsej po kmetih dovolje. Podajte nam osnovo Gradčkega družtva, da bode naše Vašega podružtvo.

Tuđe V Celjske nekoliko ne pravega domorodstva dyha- joće Novine je trčba bistroumen ino dokladen (griinbtid^) so- stavek o pravosti, pravičnosti ino potrebnosti osnovanja popolne Slovenije, obstojeće iz vseh Slovencev (ne tuđe Ogerskih nad Muro za osveto, ker so Madjarje našim štajerskim Slovencem Ičtos po nedolžnem veliko krivico učinili) napravil(!) — toliko precenjeni G. Gurnik se mi vidi, da se obraća kakor železni kokot na stropu. V poslednjih Novinah je sicer dobra reč od nekega J. Krajnca stala — ali uredničtvo? ali so pare od koga podkupljene?

Naše učilnice bodo vsem učiteljskim shodom kljubu kar so bile, ostšle — ker so starokopitni učitelji moćni soperniki vseh obnov ino grajavci domorodcev. Posebno zmotnjavo še delajo Nemci ino nesrečni Nemčuhi — judica illos Deus!

Kdo pak je tišti Nemčiin v „Gradčkih 3^itungah" %^, tota prekleta para bi rada v s o Avstrijo Nemcem v vrećo vsipala — pak ne bo dal : enttDeber ofterreiđiifd^ ober — Teutonia anathema !

— 101 —

Da bi uže berž tuđe naš dragi g. Dragoni kaj pisal — zakaj pak ste Vi zdaj tako tihi — oglšsite da se v Celjšćice. Tuđe Dravski Davorin molči. @tatt). Central-Slćittrov iz Prage se ne dobivam. Kaj pak je kaj posebno novega — kako stoji naša reč, kako pak pametni sliitijo?

Kar mojo slovnico zadene, je pervi jejni, ino naj imenit- nejši del gotov: potolažite g. Damiana, da bo delo dobil za vsakojake jezykoslovce imenitno, ker navadnih slovnic zdaj tako zadosti na svetio leže — moja pak bo na podlogi vse- slovanšćine izdelana ino za vse narečja služila.

Pervi del bo se zavoljo theoretičnega izdelanja vseslo- venšćine kakor celotno delo samo za se izdati dšl, ino vsaki Slovanski slovnici za podstavo stregel.

Jaz pervi del navlašć s tem natenše izdeliijem, ker z drugim — formelnim čakam, kako ino koliko Ilirski bo se naše slov- stvo preverglo.

Skoro bi opustil bil opomnoti, da toti pervi del tuđe ety- mologijo Slovšnsko ino za tega voljo tuđe dober slovnik zapo- pada, za to pak se to delo tuđe postaralo ne bo — ne zame- rite mi vlastne hvale —

Popitajte g. Damiana, ali bi mu ne bilo po volji pervi del, ker se drugega ravno terdno ne derži, ker je tuđe kakor tretji ves osnovan, po polah (93ogentt)eife) v tisk jemati, da bi pred natisnen bil — tedaj bi jaz proti prepisivah

To pak mu smete reci, da pri svojem delu ne išćem ne dobička — ne hvšle, drugače bi uže davno lehko bil kaj vkup skerpal, temoč iz gole Ijubezni do slovničkega napredovanja po mogoćnosti popolno dokladnost.

Ljubi prijatelj! bodite tako dobri in mi pri g. ©irnbođu za moja rokopisa Robinson ino Red za kolednico še onih 25 fl sr dobite. 5 fl sr. obranite za potrebe Gradč. Slov. družtva, drugo pak mi račite spraviti, da je še drugim Slovanskim druž- tvom razešljem.

Zdaj pak, preljuba — zlata — Slovenska — domorodna dušica ! Bog oća tuđe Slovencev Vam daj veselo novo leto ino še veliko — veliko zdravih let za Slovenijo, Bog me usliši!

Priporočite me g. Dragoniju ino mu ovadite mojo željo da [bo] jednostranskemu Nemcu %^ kaj prav debelega pred noge verže.

Ze vso Ijubeznijo se priporoče

Preč. g. Dr.

V Frauheimu na sv. Den 848. Vaš očiti sluga

Oroslav.

— 102 —

19. (13. I. 1849.)

Dragoni, kandidat za državni zbor. — Potujčenost naobrazbe.

Na naglici. Prečestitljivi Gospod Dr.,

Ljubi prijatelj!

Ne zamerite mi, da Vam na Vaši dve pismi tako kesno ino še zdaj tako pohitoć odgovarjam: nesem imel priložnosti pismo V mesto poslati — ker smo pač po zimi v pušćavi. Zdaj pak gre človek z našega kraja sam v Gradec, ino Vam eto pi- semce nese.

Potolažite tega človeka — , on se po Liguorianih milo joče ino se ne da umiriti.

20 fl sr. sem gotovo dobfl, lepo zahvalim, da ste moj toliko voljni opravnik.

G. Damianu bom še pisal.

Ljubi prijatelj! Gdo je toti človek v Gradčkih novinah pod S.x.? vsehnolo mu černilo!!

Da g. Dr. Dragonija za Marburžkega poslanca spravimo, si prizadevam — ali kmet je zdaj kakor petelin na strehi!

Pri nas se narodnost počasoma razvija — pak vemdar razvija. Domorodcev ni — leniihov ino sovražnikov pak teliko : mi ostanemo spake ino popačenjake, dokler se s Krajnci ino Hervati popolnoma ne združimo.

Kolikor globoko da smo se od tujega izobraževanja po- greznoli — ino kakor terdno ino nesrećno v nemšćini tečimo — še se le zdaj prav vidi, odkler ustavo im^mo: Če nam vlada ne pom^ga, nas iz blata ne vzdigne — če smo tako razdru- ženi — si sami ne bomo pomagali — smo preslabi ino vne- mami. Naše učilnice morajo biti drugačešnje — ino v uredu? keda bode ondi Slovenski?

Vse S 1 V enske družbe bi imele po izgledu Slovanske Lipe V Pragi zavoljo imenovanih zadev veliko prošnjo na po- pečiteljstvo (ministerij ali zbor) oddati — da se po ustavi vpe- Ijane pravice tuđe obistijo (realisirt).

Dragi prijatelj! V gradčkih novinah berem većkrat od: ©otbberg^^ gatt)ano=etectrifd^e ^etten, ktere se dobijo v Gradci bei ^. 3lpot£)e!er 3. 5purgteitner. Če se Vam zdi, da hvaljene vlastnosti teh lancev neso laži, Vas lepo prosim, kupite mi 1 lanec taki t)on ber (Srften Slaffe za 3 fl. sr. jamtnt Oebraud^g* antDeifung, ino temu poštenemu možu izročite, da mi prinese. Povračilo Vam kmalu pošljem. Če mi že kupiti račite, če ni vse to gerda sleparija — tedaj pak mi izberite, kteri bo bolje popolnoma.

— 103 —

Malo se sprehšdjam, ino se hitrej nauražam, zato bi si tako ©olbberg^ gafeano^etectrifd^e ^ette rad omislil.

Marburg moramo spreobernoti !

Bog daj! Da bi Dragoni bil izvoljen. Čujem, da se za poslanca ponuja kmet ino kerčmar Siottmann pri Sv. Margeti na Pesnici ino kerčmšr Komšr v Hojčji pri Marburze, Sanger in Lanoi?

Zdaj pak srećno, preljuba dušica Slovenska! Priporočite mi (!) svojemu maliku g. Dragoniju.

Kaj čujete? ali bo naš svetli car — nemški postšl?

V Frauheimu 13. Prosenca 8^^.

Vaš odkriti prijatelj Cafov

Tri spovedi na dom me čakajo.

Srečno Dušica naša!

20. (18. III. 1849.)

Oktroirana ustava.

Prečestiti Gosp. Dr.

Ljubi Prijatelj!

•

Bi pač lehko hudi bili, ker Vam došle nesem pisal neti Vam dolga povernol.

Pred vsem drugim : lepo Vas zahvalim, ker ste mi galv.- electr. lančec kupili — dobro mi streže — tu pak Vam dolžna 2 fl sr. ze vso hvaloj pošljem — odlagal sem, ker sem mislil sam V Gradec prijti — pak druga mi je zapela.

Kaj bode z nami Slovenci za božjo sveto voljo — nem- čiinstvo se zmirom bolje ter bolje krepi — jaz od nikod bliša dobrega upanja ne vidim: nam bo huje kakoi popred, se mi zdi. Vse naše prizadevanje je prazdno, zastonj, ćelo k svoji pogubi toliko Slavljanske kervi prelite!

Ali morebiti Vi kaj vedrega neba za nas vidite? Pote- šite me!

Pri nas je drugače vse po starem; od dobitkov ustavne svobode nič ne čutimo. Ljudstvo je mirno ino mlačno, ino malo kaj mara za dano ustavo. Bog daj, da bi se le skoro grajšine svojih Nemčuhov izprazdnile. Slovenski mejaši proti Nemškemu so pravi bebci — Bog jim pamet razsveti. Mi sami si ne borno nikoli pomagali — poboljšek našega stališa mora iz velikih shodiš ali iz ministerja samega izvirati.

— 104 —

Dragi Prijatelj ! Še toto prošnjo imšm do Vas, da bi v Gradci poizvedli, koliki ino za koliko se betlehemi (S33eil^* nad^tžfrippen tt)ie gro| u. tt)ie ttjeuer) dobijo.

Račite mi veliko st ino ceno raznih betlehemov za našo cirkvo pripisati.

Bodite mi tisočkrat pozdravljeni ino poljubljeni — Bog nam Vas obari še za napred za našega vojvodo.

Lepo pozdravljenje vsem Gradčkim Slov. domorodcem, posebno junačkemu g. Krenovskemu.

Z Bogom! razveselite me skoro s kakim pisemcem

Do duše Vaš iskernji prijatelj ino čestitelj Oroslav Cafov

VFrauheimu 18. Sušca 849.

Jožef!

Jutre bo Vaš ino našega naj većega junška — čića god ! Bog Vama daj moč ino krepćst, da sta nam to, kar sta bila Egypt, ino Sv. Jožef.

Za slovo kratko pravljico: Ko je Joža Jelačić v Zagreb domu bil prišel, so mu Hervatje rekli : „A Joža ! Zašto si tako blied, ali se Madjarah bojiš — Joža! mi te hoćemo branit."

21. (12. V. 1849.)

Nemškutarstvo. — Slovenske uradne tiskovine. — Učiteljsko zborovanje. — Cafovo jezikoslovno delo.

Prečestiti Gospod Dr., Ljubeznivi prijatelj!

S težkim serdcem uže predse dolgo čakam odgovora na moje pismo do Vas, ktero Vam 20. Sušca 1. 1. poslah z 2 fl. sr. za @alt)ano=electrische Rheumatismus-Sette, v kterem Vas tuđe poprosih, da bi mi poprečno ceno vekčih ino menjših betle- hemov : SBeiEinađitgfttppertn navestiti račili : A zdaj ne včm, ali ste dobili peneze, ali ne, ino včmdar bi rad na pošti poravnal, dokler četvertina leta ne preteče, da se mi, ako Vaše dovodno pismo pokažem, v izgubo prijdša 2 fl. sr. verneta. Podkladem tedaj, da rečenih penez neste dobili, ino Vas prosim, da mi to določito odpišite, ino da mi tuđe velikost ino ceno nekterih božjih jaslic ali betlehemov naznanite. Jaz ne vem, kaj bi Vam novega pisal:

— 105 —

Pri nas je vse vse pri starem — nemškutarstvo močno ino terdno kakor popred, utegnolo bi pak tuđe ostati, ker se Nemški bivši uredniki, posebno ferboltarji v okolične službe rivajo. Da bi se do Ijubega Slovenskega kruheka splazili, se Ijudem — rihtarjem gnusno prilizavajo : rojeni Slovenci pak so nesrečni manjohi, Bog jim grčhe odpusti.

G. Dr! meni se nikar po norci ne zdi, da bi dobro bilo, ako bi se Slovenski obrazi, Formularien — Blanqueten za kerstne — poročne ino mertvečke bukve ino tuđe za uredstvo napravili — drugače ostanemo v stari luži. Tuđe kar učtvo zadene, smo v stari robači, ker od nikod zakonitega ukaza ni.

Zato bode imeniten zbor na Ptuji dohovnikov in učiteljev Sl.Majnika: jaz sem na našem zadnjem Slivničkem učiteljskem zboru vse gospode poprosil, da bi jih onam obilo prišlo — da se onde dobro pretrese ino sklene, česar nam je treba. G. Dr. ! če Vam je količko mogoče, tuđe V i priidite — Vas bi težko grešali. Tam moramo veliko prošnjo ssnovati.

Kvar! da je Ljubljana tako neskerbna ali slaba!

Vaš spisek o rodu ino svačtvu v Sloveniji je kaj vrčden — le več kaj takega!

Nikomu se ne sme zdeti, da bi jaz od svojega dela ino truda prenehaval ali popustil. Rana juterna zvezda me nahšja v ti skerbi — nahaja pozdnja večernica. Svojo slovnico do- ino popolnjujem — tuđe slovar se dobro naršša. Pod jesen bo slovnica, kar je I. dela etymologičkega ino lexičkega s theore- tičko slovnico] gotova. Pozdravite mi prijšzno brate Slavljene, posebno brate družtvenike Slovenije.

Rodite zdravi ino veseli : Hvaljen bodi J. X.

Vaš sluga Oroslav Cafov

podj.

V Frauheimu 12. Majnika 849.

22. (16. X. 1849.)

Bleiweis, — Grimmove slovnice II. dei

Prečestiti gospod Dr. !

O preljubljeni Prijatelj,

Dražička Slovenska Duša!

Oj kako žalostno je moje serdce, ker letos nesmo vredni bili, da bi Vas le za malo časa videli. Pozabili na nas vem da neste, ali pak ste hudi ? — Ne ! Kaj da te neste prišli ? —

8

— 106 —

Pridirjajte pak zdaj gde po berzi želćznici, zdaj naj huje beremo ino sladko medico serkamo.

Včera so tu v Frauheimi bili Vaši predragi sodrugovi g. dehant Jauk, gg. fararji Reš ino Kostanjevec!

Mi smo hvala Bogu zdravi, ino imdmo duhovnega dela prav malo, ker nas ljubi Bog bljuvnice tako dobro va^e! Ali pak vreme imšmo da se Bogu smili.

Iz Ljubljane Vam imšm poseben pozdravek g. Dr. Blei' weisa pisati.

Mož čeden ino Ijubezniv je on!

Jaz ne vćm, kaj bi si jaz začel, ko bi „®latoV\č)e ©enttal* btatter" ino „©iibftatt). 3^i*i^"9" ^^ ^^^h to še me teši ino krepča pri mojem težavnem deli, kterega bo I imenitni del skoro gotov.

Samo, preljubi prijatelj! še neko potrebno reč pred do- končanjem tega dela grćšam; naimer:

Jakob_ Grimm's beutfd^e ©rammoti! ^ %t)dl I. III^ ino IV. del te gramatike uže davno imšm uže 8 let, ali drugega dela (2. 2;]^eit) ne morem po knigarstvu, pa v Marburgi tuđe od druga nikoga dobiti, ino vemdar je II. del GrimmoveGramma- tike naj imenitnejši, tt)eit er bte gormente^re be^anbett. Bodite pak Vi tako dobri, ino mi v Gradci od kterega g. p r o f e s - sorja ali v Bibliotheki na 1 mćsec spraviti račite, hitreje kakor morete, da bom prćd pri kraji. Pomšgajte!

Zdaj pak preljubi prijatelj srečno; bodite zdravi ino ve- seli, če ste nas ravno letos zametnoli, prijte pak zdaj kaj!

Pozdravite Slovenske Domorodce : V Ljubljani je prešen- tano lepa ino bogato omišljena Slovenska bravnica. Tuđe Vašo mislim skoro pogledati.

Z Bogom ino materjo Slavoj!

V Frauheimu 16. 8^ 849 Vaš ze vsem

Oroslav Cafov

kaplan.

23. (1. Xn. 1851.)

Caf V Zagrebu {Vrazova smrt; Macan; Rakovac; Brlić; sta- roslavenska liturgija; Haulik). — Klajžar. — Očitki Miklo- šićevim delom, — Očitki graškemu konsistoriju.

Prespočtovani gospod Dr. ! Preljubi, zlati moj Prijatelj!

Ne zamerite mi, vsej ne vem, ali še ste boleni, ali k naši veliki sreći uže zdravi. Oj zlo nam je po skrbi šio, ko smo slišali, da bolehate od prevelikih južnih trudov. Bog Vam plati

>2

— 107 —

ino povrni, kar ste dobrega opravili ino hudega prestali — vsej je V korist Slavi. Zlo se nam tožno zdi, da Vas letos nčsmo nič

V Frauheimu vidčli ! ! Bog Vam daj tvrdno zdravje, ino moć, da boste ubogemu Slavenstvu potrćbna podpora! Jaz sem bil v Zagrebu, hotel sem imeti svoje obilne rokopise „Slovenskih

V Frauheimu za St. Vraza, Bog se mu duše vsmili, narodnih pesni, kteri so z drugimi Vrazovimi pismi v narodnem mU' seumu shranjeni. Peljal sem se po nagodi ravno ti den, ko se je g. Klajžar z g. Glažarjem šentpetrskim župnikom k bolenemu g. knezovladiki Slomšeku v Celje ali vsej uže iz Celja podžl, proti Celju k Kamenemu ali Zidanemu mostu v Zagreb, tako da sta si pre ta gospoda mislila, da se jima hoćem umeknoti, da bi Lazarist ne postal, kakor na priliko stari prerok Jona! (Lazarist ino slavist, oboje bi jaz ne mogel biti : toliko let pri' pravljam svoja dela knižstvena, tako da se bodikomu confus zdim, ker me ne razumi, ino tako bi vse pustil, kakor pravi ^onfuftonžrat^ !). Tedaj dalje moj pot! Pripeljam se v nevoljni Zagreb — domorodstva ni sluha ne duha — po gostivnicah vse okorno ino plaho. Od Zidanega Mosta do Zagreba se je peljal nek imenitni lovski stotnik (Sćtgerl^auptmann) rojen Kar- lovčan, iz Egera na Češkem na svoj dom: Zakaj, da bi svojo vbogo domovino še videl, se nad njo razjokal ino jo nesrečno — zapustil. V Zagrebu je moj prvi pot bil k Vašemu sožupljanu (sofarmanu) g. Macunu: ali toti možiček mi je Ilirstvo, Jugo- slavenstvo, Slavenstvo sploh v taki podobi pokazal, da sem hotel kmalu drugi den ves žalosten, nijednega domorodca ne poiskavši iz gnusnega Zagreba pobegnoti — pak prilike na ti den V Varaždin ni bilo. Tako še drugi den ostanem, poišćem Narodnu kuću — naiđem g. Rakovca, kteri se mi je po vsem svojem značaju hitro zazdel, kakor rajni Vraz — v arhivu za povestnicu još nalezem g. Brlića — v Jurjevcu (Maksimiru) pak Se g. Babukića : oči so se mi odprle : spoznal sem, ker se mi je

i tuđi reklo, da je Slovenec, Svetbolfančan, g. Maciin, podkupljeni

f špicelj. Bog mi grehe odpusti. On je zagrebski professorski

y collegij počrnil, tako da je drugoč Slovenec g. Premru za \ učnega nadzornika v Zagreb postavljen, kteri se je ravno z 1 menoj tistokrat iz Dunaja do Celja peljal. G. Premru je rekel, \ da minister Thun hoče na Hrvatskem bie ®(eid^bere(i)tigung t)oIfommen burd^fiifiren. G. Macun (ravno grčko grammatiko je ilirski pisal) pak mi je rekel: „§eut ob. S0iorgen, unb in Sroa«  tien ift bie beutfđie ©prad^e in @^ute u. 3lmt eingefiil^rt. On ima veliki srd do Slovencev : toliko pak sem vemdar spoznal, zakaj ? ker mu je Jugoslavensko Cvetje v škrinji ostalo, ino zavoljo tega crti Slovence ino crni Hrvate. Videl ali tuđi naj delj v noč i sem z gosp. Vakanovićem govoril. Kar me je zlo veselilo, je "^ to ; vse je lepo Iliršćino govorilo, tuđi naj imenitnčjša gospoda.

^ 8*

m

>

.•i

— 108 —

Videl sem prelepo, bi rekel, najlžpšo vladičko, škofovo cirkvo, ino vladikovo prekrasno palačo. Bil sem tuđi pri Božji službi nezedinjenih starovercev: Prijatelj ! povčm Vam, da sem se milo jokal med Staroslovenskoj liturgioj. Srdce mi je žalosti kipelo, ko sem videl, da je le hudobnost, prevzetnost jutrno ino večerno sv. Cirkvo razločila. Vsi napisi po ćeli cirkvi so bili staroslavenski — take mesne ino ceremonijske bukve. Aj prepevanje Staroslavenskega me je toliko povzdigalo ino tuđi pobožno zadržanje molcev. Bilo je izvekšega mnogo grani- čarjev — aj Ičpih, moćnih ljudi ino visokoplemenite gospode* Po božji službi sem popa obiskal ino se ž njim črez 2 uri menil, spravil sem ga v tako stisko, da je obstal: da on ni učen pop. Sicer je dober človek, govori Staroslovenski kaj lepo ino gladko: potožil se je, da le katoliško prosto ljudstvo staroverce zaničuje itd.

Govoril sem tuđi s vladikoj, Haulikom: gospoda ©d^tora D^ia je kaj hvalil. — Ali svojih rokopisov nesem dobil, g. Ma- lina ni bilo doma. Tako sem Zagreb prvokrat našel.

Domu priidši naiđem gosp. Klajžarja pismo, v kterem me g. kanonik Dr. Btichinger upraša, ali bi jaz hotel za subdirec- torja priiti. Da sem se ustavil temu nakanjenju s vsemi vzroki, si lehko mislite. Tuđi v Gradci bi moral Slav. slovstvo na kljupo obesiti. Hvala Bogu, da je na to mćsto vemdar drugoč le Slovenec prišel, česar se je g. Klajžar naj huje bal.

Gosp. Dr., ljubi prijatelj!

Ali še je gosp. Klajžar v Gradci? Uže davno bi mi on bil imel na moj list odgovoriti, kaka je kaj z našimi Bož- jim i jaslemi, Betlehemom (^ippe) ino kaka je z mojim rokopisom : „Missionski govori" pri Sirolli, ino ali je kaj prazdnih polovnjakov uže v Bace posl^l? Ker mi je g. Kl. obljubil, odmah mi odpisati, se mi pač zdi, da je to jegovo pismo v izgubo prišlo. Oj ljubi prijatelj ! račite mi Vi v teh rečeh po- magati, ker me Ijudje zlo pitajo, ali uže letos dobijo betlehem ali ne itd. penezi so vsako uro k redu od 35 — 40 fl. srebra.

Jaz zdaj dve grammatiki sestavljam: Slovensko obšimo ino (prosim o tej reci micati) Vseslavensko. Ta poslednja Vse- slavenska bi lehko v nekih mesecih gotova bila : v Zagreb sem pisal, ako bi jo II. Matica vzela. Ne bo pretegla, le sok iz osnove moje goleme Vseslovenske grammatike je: sine ira et studio, zato nikake authoritete ne napeljam: Sebe Sfbt^ettung \)ai in quoque capite libri aOgemeine Orunbfći^e, unb nač) biefen ©runbfa^en greift matl^ematifž) rid^tig ein § in ben anbern afe Urfađje unb aSirfung. 2)iefe^ gitt in^befonbere t)on ber ®tatt)tfd^en Sautfel^re, metđje bie ©runbbebingung (giner ©tatt). gormenletire ift. $. SDr. Miklošić, unfer grober Sanb^mann, befommt bei einer

— 109 —

anbern ©etegenl^eit einige notI)tt)enbige fiectionen t)on ber „[ung?] gtuđtid^en Untt)iffent)eit". G. Hanki v Prago sem poslal mnoge ,,95emangtungen aCer SBerfe beg ^. Dr. Miklošić; pak ne ^tit Postavim: da v njegovem „Lexicon ling. Sloven. v. dial. samo iž njegovih „Monumenta Codicis Suprasl. 250 besćd ni ; pak vse besćde so čtete ino po vrsti imenovane. Ravno tako načteh več pogreškov etymologičkih v njegovih „Radices ling. Slov. v. d.". Potler ima postavim Dr. Mikl. v svojem „gormentelire b. attflot). ©prad^e pag. 20 nomin dual.: B^^vč fiir bic 1 ?perfon! v njegevih „Monumenta Cod. Suprasl. pag. 156 pak se pravi dual mase. 1. ?Perfon naiđe: na = Ha; potler ima ravno ondi: dual. nomin. II. persona oj neumno Bu^vy, kar je plur." v njegovih „Vitae Sanctorum pag. 8 pak je pravo Ba^'va!! Le sami poglednite, inč se prepričate, da ni prav, če taki človek, kteri svojih vlastnih knig ne poznš, druge ljudi toliko zasramuje. Pak takih rčči sem veliko v Pragu poslal, da Miklošiću Čehi na noge stopijo. O nesloga slavenska, o ubogi Abbe Dobrovsky!!

G. pritatelj ! gore sem Vam pisal, da mlčite o moji vse- slavenski slovnici. Naši sovražniki nas drugoč stiskajo ino ćelo naš Ijubeznivi consistorij. Izročite g. Razlagu sledeće reci ino tožbe sub rosa:

1). Za ^nabenfeminar je naš g. milost, vladika novo po- biranje razpisal: naj slovenski duhovniki pogodbe postavijo, preden kaj vložijo, da se toliko ino toliko Slovencev v seminar spreime, da ne bo drugoč, kakor pri prvem pobiranji — Slo- venci so toliko dali — Nćmci se goste ino Slovence proč tišče.

2). Čujemo, da naš vladika dijakov v ^Priefter^aug ne jemlje, kteri so se na Hrvatskem učili; da je Zagrebskemu vladiki pisal, da bi Zagrebski vladika bogoslovcev ne sprijemal, kteri Nemški ne znajo. Zagrebski je pre odgovoril: na Hrvat- skem je on vladika.

3). Da naš Consistorij Slovenski jezik proti vsej ®(eid^* Bered^tigung iz šol odpravlja, da se kanoniki pre dehantov okle- pajo, če V Gradec k njim priidejo, kakor zmije, ino iž njih tlačijo, da povedo, koliko se v njihovih dehantiah Nemškega ino Slovenskega uči, posebno (Sd^utenoberauffeEier g. Gruber. Kaj imajo ti gospodje s šprahami? ali je to jih Duhovni poklič?

4). Da consistorij posebno s svojim nosom panslaviste lovi.

5). Da je toliko pitanja po šolskih slovenskih učnih knigah, pak jih ni — kdo je zadržava? Čujemo tuđi naš consistorij. Dehanti ne vejo učiteljem nauka davati, kako da učć, ali po cesarski postavi Oteid^ber. ali po zahtevanji g. Gruberja

— 110 —

Prosim za odgovor! Pozdravite mi gg. Dr. Robića, g. Razlaga, ino Dr. Krajnca, to je Ijubezniv človek. Snčga imamo veliko, še dnes gre. Moj g. Pleban Vas serdčno pozdravijo. Z Bogom

Ves Vaš sluga i prijatelj

V Frauheimu 1. grudna 851 Oroslav Cafov, podžup.

Ne zamerite mojega dlgega pisarjenja.

24. (12. V. 1852.)

Slomšek. — Cafov a rokopisa: „Ro marš ka palica" in mo- litvenik,

Prečestiti Gospod Dr., Ljubi prijatelj!

Pač dlgo časa je preminolo, kar sem Vam zadnjikrat pisal, od teh dob se je tuđi veliko, veliko premčnilo ino kaj bo šće prišlo ?

Da ste zdravi, ljubi prijatelj! smo z veseljem slišali. Bog Vas hrani ino krepi šće k većim delom na mnogaja leta! Ker ste toliko blizo nas bivali ino bili, smo se Vas trdno nadejali.

Včera so bili g. v. č. Kostanjovec pri nas : prišli so iz svo- jega rojstvenoga kraja, kder so obletnico za svojo rajno mater obhadjali. Prav zdravi so; pak moj g. župnik so pretečeni teden bolni preležali. Včera sva pak vkuper g. Koštan jevca na Slivnico sprejemala, hvala Bogu !

N. g. vladika Slomšek so boje v Gradci vzboleli — Bog jih nam obari — vsej ste jih gotovo videli! — Svetce meseca aprilja za „Branje svetnikov" imam jaz od njih v prestavo ino sicer dogotoviti do letošnjega kresa; pak kam? ker mi je ve- likanoć ino jubilaeum toliko časa potrošil. 5. Julja pak, čujem, bo na Slivnici „mission" ; tako se duhovska opravila moćno množijo ino sicer od leta do leta, da svojega velikega dela skoro prav na tenko pogledati ne morem. —

Te zimske noći sem pak vemdar edno začeto delo do- končal, ino to se mi potrebno zdi, da Vam nažnanim, ker ste moj dragi prijatelj, ino naimer: pak domorodec! nikar se ne prestrašite, da se jaz s takimi deli bavim: sila kola lomi I človek ne živi samo od besede božje, temoč tuđi od kruha, kteri v usta gre/; pomoćne knige za moja etymologička dčla, časopisi trošijo, bi rekel, žro peneze, ud sem mnogih družtv, ako ravno nć Slovenskoga v Gradci, ker ne vem, ali šće živo- tari, naši ubogi Ijudje sv. meš ne najemajo ne vzemite mi

za zlo, da Vam kaj takoga pišem:), tedaj čujte: k svoji „Ro- marski palici", ko je zdaj v Vaših rokah, sem po željah Siro- lovih tuđi molitvene bukve spisal ino sicer za vsakošnje

— 111 —

koli pobožnosti poplne, tako da so pravi Slnbad^tg« ino @rBau= ung^bud^, na 28 celih polah veličine, kakor je „Romarska pa- lica" ino tuđi v ležejši besedi, kakor je tš. Ker tega dela nčsem za kratek čas, pak tuđi ne iz gole dobičkarie opravil, pre- pustim „Romarsko Palico" s temi le molitvenimi bukvami vred za 200 — 150 fl. sr. s to le edino pogodboj, da se mi 4 iztisi V dar dajo ; tuđi popravljanje tiska v za me plaćila prostih po- slatvah po pošti, kar je po želčznici lehko, rad prevzemem: za 1 polo s križevim obvitkom je 1 a: sr. poslatvine.

Dragi prijatelj ! naj se Vam raci, biti med menoj ino Si- rolom mili srednik, ino mi dajte s kratkim vedeti, kaka bode, da šće vse pole, kar jih tu imam, zvesto pregledam, da ne bo Robinsonovih nesrećnih popak. — Pozdravite mi gosp. Raz- laga : v Slov. Bčeli bo skoro nekaj mojih sostavkov : tuđi Vidva se je smilita.

Z Bogom!

Ves ino ze vsem Vaš

V Frauheimu 12. vel. trav. 852 sluga

Oroslav Cafov

podžup.

XX.

Macun Muršcu.

(1846—1849.)

Devet listov Mdcunovih, pisanih Muršcu, je objavit dr. Gtaser v „Domu in Svetu*' 1901, str. 646 si., 709 sL; v Mur- ščevi ostalini, ki sem jo prejel od g, prof. Gomilšaka, se na- haja le še en list, in sicer tišti, ki je tiskan na str. 709. — 710. „Doma in „Sveta"". Dr. Q laser pa je tam objavit tuđi 13 listov, id jih je Muršec pisal Macunu. Tej korespondenci nimam nić novega dodati; nje pregled pa podam zadi pod B.

XXI.

Matija Majar Muršcu.

(1847—1850.)

1. (9. XI. 1847.)

Muršec in njegova slovnica. — Javornik, Robida, Majarjeva

„Pravila**. Povesti za mladino.

Častitljivi Gospod! Dragi Domorodec!

Vaš listić ni samo mene prav razveselil, ampak tuđi ostale Celovske domorodce, kterim sim ga bral, zato Vam tuđi pri tej priči odgovorim*

— 112 —

Vi meni niste neznani, kamorkoli o praznikih sim prišel, se je govorilo od gospoda Muršeca, kteri so verli domorodec, učćn, za vse dobro unet, za slovenšćino ves iskren ; spomčnjali smo Vas pri Doktarju Kočevarju, pri g. Vrazu, pri kateketu Matjašiću in tako dalje ; še na zdravje smo Vam in Gradečkim domorodcem napili. Tuđi naš Celovski g. Špiritual Pikel in ne- kteri naših bogoslovcov so meni od Vas pripovedovali. Od Vaše slovnice sim tuđi slišal in mislim, da bi bilo naj bolje prav, ako knjige za razprodati jih, meni pošljete, po Celovskim vozniku (Bothen), jaz iz serca rad primem se te reci, tuđi imam naj lepši priložnost, ker sim tukaj u Celovcu, kakor bi rekel u središću.

Radoveden sim, kako je kaj slovnica složena; gotovo u novim našim pravopisu ? Na Koroškim je Bohoričica pri kraju — conclamatum est de ea ! — Kako ste kaj slovničke naimenovanja upotrebovali, postavim: Endung, Hauptwort, Beiwort . . .

Profesor P. Placid Javornik, benediktinar je spisal knjigo : Sv. pismo od I. do XX. poglavja pervih Mojzesovih bukev,[in] je prav obšimo in prav učeno razložil, knjiga je cenzurirana in u kratkim misli jo dati tiskat, to se vč, u novim pravopisu; professor Robida tuđi ima neko knjižico za mladino složeno pri natiskanju, tuđi s novim pravopisom. Tote dni bodem tuđi jaz svoj spis u censuru poslal, bode blizo 6 tiskanih polov ob- segel in se imenuje: Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obće slavenski jezik.

Naši bogoslovci, izverstni in iskreni mladenci bi se radi u slovenskim spisovanji malo vadili, bi radi kratke, resni- čne, posvetne pravlice (Erzahlungen) iz nčmšćine u sloven- šćino prestavili, naj Ijubši bi meni bilo, ako bi se posebno na naše kraje, na naše slavjansko ljudstvo oziralo; da bi se zbrale take pravlice, ktere bi od slavjanskih dežel, od slavjan- skih dogadjajev, od slavjanskih krajev in možev povedale in to vse priprosto, da bi naši Slovenci radi brali — kratko nekaj takega bi radi napravili, kakor so nemške knjižice: Jugend- schriften von Chimani.

Kdč bi le takih kratkih pravlic najšli? Svetujte nam u tem. Vi bodete bolj vedeli u kakih knjigah bi se take stvari najšle. Tuđi u ilirskih in Čeških knjigah bodemo pojiskali, le škoda, da tako malo takih knjig imamo.

Bog daj Vam ljubo zdravje

in srećo!

U Celovcu 9. Novembra 847.^) Matija Majer.

^

>,

Zadnji del pisma je že natisnii Glaser v Zgod. slov. slovstva III. 126*.

— 113 —

2. (7. XII. 1849.)

Majerjeva: „Pravila'*, „Predpisi", „Slovnica**, „Spisovnik" ; Zoričićeva „Čitanka": „Računica", „Bukvar". — Politični

izgledi; naloga rodoljubov.

Ljubi slovenski brat!

Ne zamčri, prijatelj moj ! da Ti tako dolgo nisem odgovoril. Potrčba je bila da sem saj jedenkrat razposlal po Slovenii svoje knjige, posebno ker so moja Pravila že blizo ćelo leto pri knjigo- teržcu Lerharju zastonj in ne razposlane ležale. Lčpo se Ti za- hvalim, da si mi svčtoval, kam jih poslati ; kakor si mi pisal, tako sem storil. U naglici Ti še pisal nisem, ko sem Ti zadnjokrat po knjigovezcu Majerju u Gradcu poslal knjige moje, namreć : 10 ex Pravil in 10 ex Predpisov. Predpisi so po 20 kr srebra.

Zvunaj tega sem bil od slov. družtva Ljubljanskega najet za pregledovanje slov. slovarja. To mi je mnogo časa požel; sadaj sem tega dela se znebil.

Spisal sem slovnico za Slovence, prav kradko, lehkoraz- umljivo, obsegla bode blizo 3 lepenje (Bogen) tiskane, veljala 10 kr. sr.; u sebi obderži: predgovor, Naukoslovje (Methode die Sprachlehre vorzutragen), slovnico in pravopis. Text je po- polnoma slovenski, mnogo pravil iz Tvoje slovnice sem od besede do besčde zaderžal, ker ni bilo mogoće jasnejše in krajše stvar izreci, še primere sem večidel Tvoje zaderžal. Sklanjanje in sprezanje je pa ilirsko, to je blizo kakor u mojih pravilah. Tiska se ravno sadaj u Ljubljani pri Blazniku.

Sadaj spisujem pismar ali kako bi imenoval knjižico, ktera se imenuje po nemško schriftliche AufsMze. Narediti ga mislim prav kradkega, blizo 3 tiskane [po] lepenje obsežejoćega. Text popolnoma po slovensko ; sostavke za narekovanje (S^tze zum Diktiren) in za spisovanje (zur Obung in schriftlichen Aufs^tzen) bodem pa u knjižico vzel slovenske in njih neko- liko tuđi ilirskih; da more učitelj svoje učence tuđi malo so- znaniti s ilirščino ali hoče. To izdam na svoje stroške: Ne uzdaj se ni u koga, već u se i svoje kljuse.

Bansko veće je blizo pred polletam konkurs izpisalo za spisovanje ilirske čitanke. Neki gospod Zoričić je naj boljo spisal. Kakor hitro bode tiskana, mislim jo za Slovence po- ravnati in izdati. S tem se — nihil dicendo — s Horvati in Serblji sjedinimo u tej knjižici glede obsega, in nčkoliko tuđi glede jezika. U njej namreć so sostavki s pisavnimi in tiskav- nimi pismeni latinskimi in cirilskimi. Blizo polovino bi jaz poslovenil, drugo polovino pa po ilirsko pustil.

To imam pred seboj ako Bog dž.

\

k

— 114 —

Računar (Rechenblichlein) je že pod Meternicham na svčtlo prišel u našim novim pravopisu na Stajerskem in Terstjanskem ; jaz imam tuđi spis, kteri je bolje prikladen za sadajne naše okolnosti; tuđi Bukvar (Namenbtichlein, Abcblichlein) sem že spisoval ; pa na svoje stroške ga izdati ne morem, kakor tuđi ne računar, zato ker bi očitno škodo imel, ako bi se u učilišće te dvč knjižici ne upeljale. To caka na ministra. Moja slovnica, predpisi in pismar bodo pa tako sostavljeni da jih mislim raz- prodati, ako ravno bi vlada nčkaj drugega predpisala.

Rad bi spet jedenkrat s Teboj govoril. Kako se je poli- tika u Austrii obernila, Ti je znano. Proti sili dokazivanje malo izdd. Sadaj vlada spet Meternihovo prekleto pravilo : Divide et "1 impera, — Osterreich ist deutsch, oder mufs deutsch werden. — Jaz se malo dobrega nadjam od samih Landtagov in tuđi malo od tistega Reichstaga, ako se sbere. ^ "^

Kaj bodemo sadaj mi vlastenci za narod dčlali? — Piši mi enkrat od tega. Jaz mislim: Pazimo, kako se slavenstvu u Austrii godi ; Pišimo prijazno u slovenske Novine, da ostane V Ijubezen med nami. Sloga od Boga; Prizadevajmo si, da se po malo, po času iliršćini približamo ; itd.

Kaj le bode s nami?

Ni ga na svčtu, da bi mogel ukazati, da naj Drava u Rhein teče ; ni ga da bi mogel oktrojirati, da morajo od sadaj vse slo- I

venske lipice se spremčniti u nemške dobe; sovražniki nas ne \

bodejo na jedenkrat požerli, je nas preveć. Dčlajmo pametno, opazno, pa stanovitno in krčpko : „Kdor dobro dela bolje dočaka." Saj še ne bode sodnji den ; Post nubila Phoebus ! Kad je sila naj većja, je božja pomoč naj bližja! Die Extreme bertihren sich.

Smo pod Meterniham za svoj narod skerbeli in se trudili, zakaj bi za napred tega ne mogli?

Ne zamčri, da ti tako dolgo nisem pisal, — od sadaj bodem že marljivejši.

Bog daj Tebi in vsemu našemu narodu srećo junaško!

Matia Majan

U Žabnicah (Saifnitz in K^rnten) 7. Decembra 849.

3. (2. IV. 1850.)

Majarjev „Spisovnik*" , „Predpisi, „Slovnica'*, ..Pravila". —

Slomšek in šolske knjige. — Ilirščina; Potočnih; Janežič. —

Sestavljanje čitank v Ljubljani, — Konec lista „Slovenije". —

Nemci in slovanska zavest. — Majarjevi literarni nacrti.

Predragi slovenski brat!

Pred nčkoliko dnevi sem svojo slovnico razposlal, k knji- govezcu Majerju u Gradec tuđi za Te jeden iztisek. —

1

\ /

— 115 —

Ravno sadaj sem dokončal spis: Spisovnik za Slovence (Schriftliche Aufs^tze), obsegel bode blizo 5 tiskanih lepenjev (Bčgen) in veljal bi, ako bi ga zamogel jaz izdati 20 kr. sr. To je za privatnega založnika dovolj dober kup; še nčmški Schriftliche Aufsatze izdane po deržavi veljajo nevezane 19 kr. vezane pak 25 kr. To bi bilo vse prav, pa zavolj stroškov mi hodi tesno. U Predpise sem uteknil 100 fr. sr. u Slovnico tuđi 100 blizo dvč sto že popred u svoja: Pravila . . .

Slomšeku je naloženo, da poravna — glede pravopisa — šolske knjižice, kakoršne so u Terstu u običaju in da jih mini- sterstvu pošle, Slomšek mi je pisal, da naj mu jaz u tem svojo misel razodenem. Ker so moje misli že po Novinah: Slove- nija znane: sem mu poslal: Slovenski bukvar, to je Abece- btichlein — sit venia verbo — izverstno poslovenjen po tistem nčmškem za Stadtschulen, u kterem se pove, kaj različni roko- delci delajo. Spisal sem ga po slovensko, pa s latinskimi in s cirilskimi, pisavnimi in tiskavnimi pismeni. To biti mora! To je jasno ! Poslal sem mu svoje Predpise in Slovnico — sem poslovenil RaČunar na pamet (Kopfrechenbtichlein) da bi to, ako se mu zdi, ministerstvu priporočil. Pa odgovora nisem dobil; slišal sem, da se njemu ćirilica zdi preveć: panslavistisch. — Spisovnik je tuđi želil, da bi mu ga poslal, — pa k čemu ? — Od sadajnega ministerstva se nić dobremu nadati ne moremo.

Jaz imam s svojem spisovnikam dva pota : jaz ga morem dati nčkomu založniku — tu meni ni potreba nić skerbiti in nić denarjev izdati, pa knjiga bode mnoga drajejša; — ali pa bi ga moral izdati po predbrojnikih. 400 bi jih moral imeti.

Kaj misliš kaj Ti, da bi storil?

Glede sjedinjenja slovenšćine s iliršćino se u obće dosti dobro kaže; koroški vlastenci smo vsi za slogo. Krajnci, kakor vsigdar, tako tuđi tukaj, so Krajnci. Potočnik — napuhnjen far, mora vsem vlastencem zmčrjati, on je zato plaćan. To nas nić ne moti. Janežić, začasni učitelj slovenšćine, je izdal že dva natisa: Slovenische Gramatik, sadaj je izdal: Popolni ročni Slovar nčmško-slovenski. Je prav izverstno dčlo, upotrčbuje skoz in skoz tuđi pisme č. To je prav. U Ljublani dčlajo slova, namčsto da bi jih le sbirali u njih slovar, so preveć : Wortschmidi. Škoda ! Vendar ne smčmo jih žaliti. Bolji da nčkaj dčlajo, kakor da bi lenost pasli.

U Ljublani naredjajo nčkako berilo za gimnasium. — To berilo bi imelo biti, kakor bi jaz mislil, zato, da se mladina iz njega uči slovenšćine in iliršćine in sloga (Stil) slavenskega. K temu bi se imeli sostavki uzeti iz različnih izverstnih slov. in ilirskih pisateljev_— ta knjiga bi imela biti da kradko rečem: za naš jezik: Samlung deutscher Beispiele in Stil — bi imelo biti nčkaj slov. nčkaj ilirskega s latinskimi pismeni, nčkaj s

J

— 116 —

cirilskimi. U Ljublani pa namčsto: Samlung der Beispiele to knjigo iznovega spisujejo u njej bode geografia, geschichte, naturgeschichte — bode nčkaj bohoričice, metelčice, Dainkočice, staroslavenšćine — kakor bi rekel, da se mladina uče spet j

našega starega razkolništva. — Siti Bode se že s časom iz- ^ j ravnalo.

Slovenija je šla počivat. Ona je u tem kradkem času toliko opravila za naš narod, da se to nigdar već izbrisati ne -

dš; ona je već opravila, kakor mnogi veliki časopisi u 50 Ičtih. Ti si bil izversten mož — vsigdar me je veselilo, kadar sem ,

nčkaj od Tebe bral. — Mislim, da jo pustimo malo počiti. J.

Naj se Slovenci malo oddehnemo. Le dobro da je tako mirno 1

zaspala, jaz sem se le bal, da bi se ji bilo tako okrutno godilo kakor Havličkovim narodnim Novinam in Slavenskomu jugu. Dokler je sadajno ministerstvo mislim, da bi mi počakali; in ^ u tem na literarnem polju dšlali.

Nemci so gledali, Nemci! ko so brali u Stidslawische Zeitung, da je naj modreje: da vsi Slaveni rusko narečje vzamejo za jezik vseslavenski. Wanderer pravi 27. Marca: e^ (aj3t [td^ burd^ blojšež Jgnoriren des Slawenthums niđitS mei)X augriđ)ten. Vest Nemce straši ; kakor hitro u Parizu samo nekdo čihne, že začnejo trepetati in nam govoriti: Le tiho bodite, le Einigkeit, le Friede! mi vam bodemo pa spet obljubili Gleichberechtigung. Le lepo verjamite ! Sa] damo vam deutsche Freiheit, u vaše dežele Nemce in Jude! Mi vam nationalitat garantiramo: per deutsche Treu in Redlichkeit!

Kaj misliš, da bi sadaj začel spisovati ? Al bi : Iz českega jigre za igrališće poslovenil? al: Molitno knjižico spisal? Ali kradko čitanko za gimnasium? Ali Briefsteller za Beamtarje na jednej strani po nlmško na drugej po slovensko in povsod kradko razkladanje?

Ko bi jaz vedil, da naše stvari dvč leti tako obstojo, da se sadajno ministerstvo dve leti odderži, veš čega bi se jaz lotil spisovati?

Jugoslavenski slovar bi sostavil — kteri je brez tega že već kakor na polo gotov pri g. Kočevarju. — Pa s cirilskimi pismeni bi prav bilo.

Kaj pa Ti kaj spisuješ?

Jaz sem sadaj na Nemškim za Provisorja, morebiti dobim to Kuracio. Rad bi že bil jedenkrat sam za se.

Piši mi nekaj iz Gradca, dragi prijatelj! Nadpis na list pa naredi: Matia Majar provisor u Mičićah, Post Villach.

S Bogam !

Matia Majar

U Mičićah (Mitschig bei Hermagor) 2. Aprila 850.

r

— 117 —

(2. VI. 1850.)

Potreba poUtičnega lista: „Jugoslavenske Novine". — Slo- venska slovnica latinskega jezika.

Ljubi slovenski brate!

Narod brez političkih Novin je to, kar je človek brez jezika : on ne more govoriti in svojih pravic braniti ; on je hlapec drugih narodov.

Mi političke novine imeti MORAMO! Novine „Slovenija" so prestale. Škoda! Vendar je to bilo od naših zakletih soprotivnikov tako sklenjeno. Še le dobro, da se je to s takim malim hrupom storilo. Prihodnost našega naroda nismo zidali na papirnasto Slovenijo, ktera je prestala — ^ naša Slovenia še stoji in bode stala, ako Bog da in sreća junačka dalje, kakor vsi ergerji in bergerji.

Jaz sem dolgo časa molčal ; sam nisem všdel, kaj bi bilo N naj modrejše početi; sem mislil in premišljeval ; sem od već stran slišal prašati; kaj ćemo sadaj?

Političke novine imeti moramo!

Naša stvar ne stoji na tako slabih nogah, kakor se vla- stenci boje, in kakor soprotivniki žele. Naš pravopis je službeno ^ upeljan — Slovenci so izbudjeni, oni vejo, da so Slovenci, oni

vejo, da bi se imela slovenšćina upeljati u učilišća in u pisar- nice. Da toliko pritožujemo in jokamo nad krivico ktera se ' nam dela naproti svetoj jednakopravnosti, ravno to je naj vese-

lejše znamenje — da smo zbudjeni in da nas bolji čaši čakajo. Na Koroškim je veći dčl prosvžtlene mladine za našo stvar. Novice — istina — nišo već tako izverstne, kakor pred Ižtam 1848, vendar verlo koristne za priprosto ljudstvo. Samo tako napred ! Slovensko družtvo u Ljublani je vse hvale vredno. Misli izdati abecednik u našem pravopisu. To je važna, prevažna reč. Tuđi u Terstu vlastenci se možko obnašajo. — Kar nam moćno manjka so političke Novine.

Političke novine imeti moramo!

Nov list utemeljiti je težka in draga stvar. Nam bi se tuđi to sicer ne ubranilo, pa tega nam ni potreba. Karkoli smo pisali u Slovenijo:

pišimo za napred u jugoslavenske novine!

Dobiček, kteri bi se s tem zadosegel:

Nam bi se ne bilo potreba truditi in mučiti, za nekaki nov politički časopis osnovati;

Jugoslavenske imovine bi se po Slovenii bolje razširile in pogosteje brale;

Gl. opombo V Glaserjevi zgod. slov. slovstva, III. 155.

— 118 —

Književnoga narečja bi se čitajući nevždeć, kakor jigraje navadili ;

Domorodne misli bi se iz Slovenie, iz trojedne kraljevine in iz vojvodine serbske bolje izjednačile, ubrale, složile in sjedinile ;

Vsi Jugoslaveni bi se s to stopinjo u književnom jeziku sjedinili ipso fado; itd, itd. Slovenci bi stali u jugoslavenskih Novinah tverdneji, kakor u Novinah Slovenija, ker bi se na- slonili na vse ostale Jugoslavene, in tuđi za Horvate bi naš pristop k njim bil korišten.

To pišem naj popred Tebi, ker Te kakor naj bolj prak- tičnega Slovenca in naj iskrenejšega vlastenca poznam. Ter- stenjaku in Macunu bodem tuđi pisal. Koroški vlastenci smo vsi za slogo.

Dobro bi bilo, da bi saj u vsakim predčlu Slovenie po jeden se dopisovanja u jugoslavenske Novine poprijel, namreć : u Gradcu, Mariboru, Celju, Terstu, u Ljublani, u Koroškoj in u Gorici, da bi saj pod napisom: Slovenia u Novinah vsigdar jeden dopis stal.

Gledaj da se ta misel razširi, ker je važna — in da se nas zmirom već na Jugoslavenske Novine bode predplaćevalo.

Pišimo u Jug. Novine blizo tako, kakor smo pisali u Slo- venijo ■ — vredničtvo more poravnati in popraviti, kar bi se kaj prav ne prileglo.

Jaz bodem začel, dopisovati u Zagreb.

Novce za moje knjige sem sprijel. Lčpa hvala za nje. Spisovnik sem dokončal; Janežić ga misli Slovenskej bčeli za priloga pridati, in zraven še 1000 iztisov natisnuti dati za pro- dajo. Sadaj mi hodi po glavi, da bi skusil povestnico Slovenske dežele spisati, to se ve da le prav kratko, ker nisem noben učen historiograf. Tuđi rušćino malo pregledujem, pa knjige mi manjkajo. Neimate jih Vi u slov. družtvi?

Ti spisuješ slovnico? Včš, kake nam bode potreba ? Slov- nice take, iz ktere se bodo dijaki po slovensko latinšćine učili. Vidiš tak grammatik kakor ga imajo u pervoj soli u gimnasiu pa s slovenskim razkladanjem. Zato si Ti prav spisoben; bi se bil že j^z tega prijel, se pa ne podstopim.

Od ministerstva za slovenstvo nić ne očakujem.

Od Thun-ove: Freiheit der Kirche, Ti nić noćem pisati, jaz vem, da sva jedne misli. Da bi černi muri vse požerl. Vsaka sila do vremena!

Mene gonijo za provisorja po nčmškem svetu, pa nić ne stori: udrit će i za nas sat! udrit će i za nas sat! —

U Celovcu je Janežič, začasni učitđj slovenšćine, mojo slovničico upeljal u svojo učilišće; dijaki se ćirilice marljivo navadjajo.

— 119 —

U Celju je vse nekaj mertvo, kdo bi le od ondot mogel dopisovati u Jugosl. Novine?

Za denarje, ki si mi jih zadnjikrat poslal, se lepo zahvalim ! Bome Bam Aaj cpe&y y Bcix Bamix HaMtpax !

U Mičićah (Post Villah) 2. Junia 1. 1850. Matia Majar

provisor.

5.

(5. XII. 1851.)

Majarjeva „vseslovanska slovnica v ćirilici. — Potreba Ute- rarnega lista. — Einspieler. — - Natečaj za učiteljsko službo.

Predragi slavenski brat!

Dolgo časa je že kar Ti nisem pisal. Jaz sem med tem kakor nekaki večni Jud letal od jedne granice naše diocese do druge kakor provisor i sadaj sem se ustanovil za župnika gor- janskega pri Žili u svojej domačej ziljskej dolini. Hvala Bogu !

Sadaj sem dokončal svojo slovnico (vse-)slavensko, s dril- skimi pismeni, u pravopisu Vuka Štefanoviča, ako maličkosti izuzameš; u jeziku takovom, kakor je u knjigi „Pravila". Ob- segla bode blizo 6 tiskanih lepenjev. Dosti težko dčlo je bilo, naj težji je bil alfabet — ložeje pravopis; u skladu (sintax) i u slogu (Still) smo pa tako že vsi Slaveni sjedinjeni, ker u tom ni nobene razlike med narečjemi. Za me je bilo to Ičpo i krat- kočasno dčlo. Vse, karkoli u tej slovnici stoji, je že sadaj u resnici ali u govoru vsega naroda našega navadno" ali saj u večej strani njegovej. Novega nisem ćelo nič izmislil, ne no- vega pismena, ne novega slova (besede), ne novega pravila.

Sadaj bi mi potrebovali list literaturni, kakoršen je bila nekdajna Danica ilirska u Zagrebu. Tak list bi se tiskal na pol lepenju (Bogen) u tednu — po ilirsko s pismeni latinskimi — potle po malo tuđi s cirilskimi smčsoma — zadnič bi se za- čeli jemati tuđi sostavci iz češkoga, poljskoga in ruskoga — i bi se tiskalo vse cirilskimi pismeni in u Vukovom pravopisu — zraven bi se moglo na mojo slovnico pozorovati — in jeden književni jezik bi bil gotov!

Dones pišem zavoljo tega tuđi u Zagreb. S politiko sadaj nič ni začeti — samo pozorovati moramo kaj se godi — i skerbno se literarnega dela poprijeti. To je sadaj naša politika.

Sadaj ne včm, kako bi jaz svojo slovnico naj ložeje, brez prevelikih troškov na svet izdal. Na svoje troske mi priđe pre- drago; predplatiteljev se bojim da bi dovolj ne dobil. Kako se pa kaj Tebi zdi?

Kteri slavenski domorodci se pa sadaj u Gradcu znajdejo ? Kako je zavoljo slovenšćine u Gradcu, Mariboru i Celju? Kaj

— 120 —

dčla Terstenjak i Matijašič? Sadaj bode potrčba, da se spet pojiščemo k daljemu dčlu literarnomu. Ali je g. Caf še v Frau- heimu jaz bi mu rad pisal.

Na Koroškim imenito u Celovcu je zavoljo slovenščine še dosti dobro. G. Einspielar je učitelj včrozakona na Celovškej realšoli. Za sadajne čaše je on sadaj politično premalo pregnan, je preveč nedolžnega, lehkovernega serca, se da lehko proti svojemu naj boljemu prijatelju nahusati. Pri vsim tem je bil te Ičta u Koruškoj jeden od naj iskrenejših in marljivejših vla- stencov.

Strašen Slaveno-Žrut (Slavenfresser) je naš Burgarmaster Milonik — on je na svojo pest mčsto gorjanskega učitelja u Novinah izpisal, pristavljaj uč, da novomu učitelju tukaj u tverdo slovenskoj fari ni potrčba slovensko znati — on je tuđi uči- telja resnično izbral in ga ustanovil brez da bi bil kako oblast- nijo duhovsko ali svetsko poprašal — on je očitno pri komisii terjal i zadosegel, da u našej soli ne sme se keršanski nauk učiti, i duhovnik — to je — jaz u solo iti, ker je učitelj samo Gemainde-Vorštontu odgovoren i podložen itd.

Mislim, da mu pak bode ura vendar enkrat odbila.

Pa gnjusi se meni, močno gnjusi pred lisimi oblastnijami duhovskimi i svetskemi, ktere nekaj takoga terpijo. Samo na kakoga vbogega kaplana ali fajmoštra imajo kuraše dovolj! Fuj te bodi!

Ali je g. Caf še u Frauheimu?

Veselilo bi me, ako bi mi na te listič odgovorili

Zdravstvuj pradragi brat!

5. lOSi 851. Matla Majar

fajmošter u Gorjah (Post Amoldstein).

6. (4. I. 1865.)

„Matica Slovenska*". — Slovenska pesem, napevl In zagovori

Jz poganskih časov".

Prečastni gospod! Preljubi brat!

Tvoj ljubi listič sem sprijel s veliko radostjo i Ti pošljem moji dve knjigi: uzajemnu slovnicu, i knjižico Ciril i Metod.

Joj kako bi jaz enkrat spet rad se snidel s Teboj, s tako plemenitim i iskrenim rodoljubom. Jaz sem čital v Novicah i

V Koledarju slovenskom za Ičto 1865 da si matici slovenskoj

V Ljubljani daroval celih sto goldinarjev — da Te Bog obilno

\

— 121 —

^ blagoslovi za tvoje djansko rodoljubje, cvetale tvoje darežljive roke. Jaz do sada še nisem pristopil, nisem utegnul, sem imel

' mnogo opravkov s svojima knjigama. Ne verjame, kdor sam

\ ne skuši, kde i koliko zaderžkov slovenski spisovatelj najde iz

' vseh stran, in od vsčh kotov, ako neko knjigo tiskat dš. Sada pak pristopim k matici Ijublanskoj v kratkim. Jaz sem imena

^ družbenikov matice zvčsto prečital več ko trikrat i sem premi-

t* šljeval, kaj bi matica imela izdaj ati, da bi bilo družbenikom naj prijetnejše in narodu naj koristnčje. Kako rad bi s Teboj

[ od toga obširneje se pogovarjal i Tvoje praktične misli zvedel.

-3 Ne zameri, dragi moj brat, da nektere svojih misel o ma-

[ tici razodenem, da jih Ti malko presodiš.

Družbeniki matice su naj iskrenčjši rodoljubi naši, skoro

[ vsi gospodi študirani, to je, kakor Nemci bi rekli : die Elite der Slovenen — to su na izbor Slovenci, so naj plemenitejša go-

i, spoda slovenska.

Kaj bi imela matica na svžtlo dajati, toj izbranoj i učenoj gospodi našej?

Samo molitne knjižice, ali pripovčdke izmišljene, ali samo fabule bi se takoj gospodi učenoj dajati ne smele. Pobožne stvari izdaja družtvo Sv. Mihora, o gospodarstvenih stvari pi- šejo Novice, za učeno gospodo našo bi se morale izdajati slov- stvene, učene stvari, postavim pogledi v slovstvo drugih plemen

I ^ slavjanskih, sostavki iz zgodovine slovenske itd.

Dobro i potrebno je, da bi se družbenikom ne podajale

!» samo knjige. Mnogo knjig vsakoga leta matica izdajati vsaj sada od početka ne more, ako pak samo po jedno ali po dve knjigi V letu izdš na svčtlo, se bode nčkteromu družbeniku premalo zdelo, kteri ne vč koliko tiskarina velja. Tuđi naj iz- verstnejša knjiga, ktero matica izdš, ne bo vsakomu družbeniku zanimiva; i zato lehko, da bi še le v dvčh letih, kako knjigo od matice sprijel, ktera bi ga razveselila.

' - Tu imam jaz take le misli :

Naj koristneji za matico i za družbenike bi bilo, da bi se izdajal naučni, slovstveni list, kakor se za študirane, za knji- ževne ljudi, za ljudi, da po nemško rečem, gebildete prileže. Početi bi se moralo po malem, ker matica ni bogata, pa tuđi zato, ker Bog ponižnemu svojo milost deli, prevzetnomu se pa soperstavlja. Tak list bi se izdajal vsakih 14 dni pol listine (V2 Bogen), bi se razpošiljal s Novicami, kakor doklada (Bei-

) lage), s tem se poštarina zašpara, to bi izneslo vsaki mesec jedno listino, ćelo leto 12 listin (Bogen) dajal bi se matičinim družbenikom za polo cene. Tu bi mogel vsakteri družbenik do- pisovati V te list, tu bi se med seboj pogovarjali učeni ljudi, kar se v Novicah ne more, kjer je večji del čitateljev neštudi- ranih. — Naših izobraženih gospodov vsaki ne more izdajati ćele

• 9

— 122 —

knjige, mnogoteri sostavek zanimiv i važen bi pa mnogoteri za te list napisal, mi bi se uzajemno jeden od drugoga učili i se izobraževali* — List, kteri izhadja vsakih 14 dnčh po je- denkrat, več koristi, kakor deset velikih knjig, ktere samo v lete jedenkrat bčli svčt zftgledajo.

Jaz se sada od nekoga vremena pecam s zgodovino slo- vensko. Spisujem jo iz gerčkih i latinskih klasikov — jaz bi nikoli ne bil verjel, koliko se v njih zanimivoga najde. — Tuđi Imam iz poganskih časov jedno cčlo pesem slovensko s na- pevom vred, ktera se je sprepšvala pri poganskoj službi božjej

— drugi del je spadal v poganske misterije, se je uže o poganskih časih deržal tajno, skrivno; Jarnik je mnogo let jiskal te drugi Skrivni dčl pžsni i ga ni najšel, 20 Ičt sem jaz po priložnostih popraševal po tčm misteriosnem dšlu te pesni

— i zadnič zbaram ćelo pesem. Bal sem se, da bi se ne najšlo v toj skrivnoj pesni nekaj razuzdanoga ali nesramnoga — pa je vsa poštena i verlo pametna. 6 napšvov poganskih za vi- soke raje, pleše, tuđi imam, kteri su v Asiji i v Evropi sloveli uže davno pred Kristusovim rojstvom; tuđi imam 12 paganskih kratkih zarikal (Beschwčrungsformeln) proti raznim boleznim i proti hudoj uri; imam nektere kratke pripovedke paganske, kako je Bog svšt ustvaril itd.

Prosim ne zamčri, sem se prav zapozabil pisaje Ti.

Morebiti greš ti po Ičtč k velikomu letnomu sboru mati- činomu V Ljublano, morebiti morem jaz tuđi priti i tam bi Te po toliko Ičtih spet vidil, to bi me verlo veselilo.

Se lepo priporočim v Tvoju slavjansko ljubav i prosim, ako imaš kako priložnost za moje knjige dobiti kakoga kupca, da jih priporučiš, da jih toliko razprodam, da se vsaj za večjo silo troski meni doplačajo.

S Bogom, dragi brat!

Ves Tvoj

4. januarja 1865. Matija Majar

XXII.

Bleiweis Muršcu. (1848—1880).

1. (20. II. 1848.)

Murščeva slovnica.

Visoko spoštovani gospod Doctor!

Nikar mi za zlo ne vzemite, de Vam tako pozno za lepi dar, ki ste mi ga s svojo slovnico po gosp. Vodušku poslali, spodobno hvalo rečem. Toliko imam opravil, de dostikrat ve-

— 123 —

like dolžnosti zamudim, in tako je prišlo, de Vam še le danes lepo lepo hvalo za Vašo slovnico pošljem.

Oznanil sim jo koj v Novicah; to je tuđi storilo, de 50 iztisov, ki so mi jih Vodušek za prodaj poslali, je bilo kmalo poprodanih, in de bi se je gotovo še kaj prodalo, ko bi, po- stavim, Kremžar v Ljubljani zalogo te hvale vredne knjižice prevzel.

Vaša slovnica meni prav dopade in bo svojimu namenu lepo vstrćgla. V Novicah bomo enkrat še kaj več od nje go- vorili, ker sim gosp. Jerana, po Novicah znaniga pevca — n, prosil, de bi ob kratkim kritiko čez njo spisal, ker je Jeran visoko učen in terden gramatikar, kakoršniga skoraj na Krajn- skim ni. Jez se v take reci nočem vtikati, kćr gramatike pre- tresovati se le globoko učenim gramatikarjem spodobi, in le taka kritika potem kaj veljš.

Še enkrat ponovim lepo hvalo za poslani dar ter Vas prosim, de bi tuđi Vi na Novice z lepimi in koristnimi sostavki, kakoršnih ste mi včasi že poslali, ne pozabili.

Z velikim spoštovanjem Vaš

V Ljubljani 20/2 848. udani sluga

Dr. Blelweis

2. (26. XIL 1850.)

Priporočilo za prispevke Novlcam.

Dragi prijatel!

Veselo novo leto ! S tem vošilam pot^rka Vaš prijatel na Vaše duri, ki je serčno vesel, da Vas po osebi pozna, kteriga je že zdavnej po delih častil.

Vzemite v spomin noviga leta priloženo pratiko, ki scer nobene vrednosti nima kakor to, da je slovenska, in da je bila ena pervih zvezdic na nebu zbujoče se Slovenije. Ostanite mi luđi prihodnjič, kakor dosihmal, ljubi prijatel in razveselite več- krat Novice s svojimi lepimi sostavki.

De si zraven truda, ki ga imate, ne delate še stroškov, prosim, da svoje liste brez mark veržite v tružico; radi bomo plačali poštnino s tištim majhinim poverškam,

Srečno in z Bogam!

Vaš

iskreni prijatel

V Ljublj. 26. dec. 1850. Dr. Bleiweis

9*

U M I— ■■ < ^a

— 124 —

3. (15. XII. 1853.)

Murščev spis „Štajerska penina Kleinošekova" (Novice 10. de- cembra 1853.) — „Živinozdravstvo" . — Dirnbćckova knjigama

V Gradcu. Slovensko knjigarstvo.

Predragi prijatel!

Po predolzem omolku ste me serčno razveselili s dopisom ^

poslednjim in s poslanimi izverstnimi spisi o penini, ki so ^j

prav, kakor Nemec pravi „ein Wort zur Zeit". Lepo se Vam \

zahvaljujem, da ste to reč, ki je važna vsim slovenskim de- |

želam, tako krepko in tako ljubo po domaće pretresli. _l

Za spominek v novo leto Vam pošljem „Koledarček", — |

naj Vam ta mala stvarica povć, kako močno Vas spoštujem in ljubim.

Pošljem Vam tuđi dosihmal izišle pole živinozdravstva, ki jih po našem zapisniku še niste prejeli. Kar pa račun o tem zadeva, on takole stoji v naših bukvah:

Poslali sta nam 2 fl;

ara (za poslednjih 10 pol) znese — 40 xr prejeli ste 20 pol po 4 xr — 1 f 20 a:

skupaj 2 fl

Danes prejmete 15 pol po 4 xr,

nam priđe tedaj zate na dobro 1 fl,

ker polovične in četere pole s podobami se bojo na zadnje porajtale.

Pisali ste zadnjič o slovanskih knigamah Gradskih, kar priđe pervo pot v Novice. O ravno ti zadevi Vas prašam za svet. Jez sem po naročilu Dirnbokove knigame ji poslal lani 30 iztisov „Koledarja" na prodaj. Mesca sušca bi bila imela porajtati to reč, — ali Dirnbok ni nič zinil in jez ga tuđi nisem hotel terjati. Pretekli mesec mu pišem: ako hoče spet koledarja za leto 1854 dobiti ter ga prosim, da porajtava lanski znesek. Dirnbok ne da nobenega odgovora!

Po ravno tem gospodu, ki Vam prinese ta list, tuđi Dirn- b6ku pišem, naj mi posije vsaj to nazaj, kar ni prodal, ali pa dnarje, — in ga enmalo pokregam, da me je s tem, da mi nobenega odgovora za letošnji „Koled." ni dal, toliko zapeljal, da čakaje na odpis njegov nisem nobenemu drugemu bukvarju V Gradcu ponudil „Koledarja" za leto 1854. Vidil bom, kaj mi bo odgovoril. Zdi se mi, da to ni „solide Buchhandlung", in da ni ravno mikavno ž njo kaj opraviti imeti. Prosim tedaj:

— 125 —

da mi nasvetjete: kam bi bilo bolje se obemiti, ker vem, da saj nekteri „Koledarji" bi se tuđi v Gradcu prodali, ako se scer prodajo po druzih mestih slov. Štajarja.

Žalostna je z našim slovstvom tuđi v ti zadevi. Kupcov nimamo kakor Nemci na tavžente, in še pri tem malem, kar se slovenskih knig proda, je treba knigarjem po 20 in ćelo 25 od 100 dajati. Kdor misli, da kdo slovenskih pisateljev do- biček ima pri izdajanju knig, se bo močno goljufal ako iz tega namena bo začel pisariti. Žertovati je vedno treba domo- vini svoji, kar se še rado stori, ako je le ta žertva kalivno seme za veseli prihodnji sad potomstva našega.

V berilo za 3. gimnaz. red sem vzel iz Vašega bogočastja krasni „opis hiše božje", ki je gotovo mladini ves prikladen.

Serčne Vas pozdravljaje tuđi lepo prosim, da bi se z ve- liko vrednimi Svojimi spisi od časa do časa spomniti blago- volili na „Novice" ! Zdravstvujte, dragi prijatel! in ostanite tuđi V novem letu prijazni

Svojemu

iskrenemu prijatlu

V Ljubljani 15/XII 853. Dr. BIeiweisu

4. (1. IX. 1880.)

Čestitka za petdesetletnico mašnikovanja.

Velečastiti gospod Profesor!

Ne morem si kaj, da ne bi tuđi jaz še posebno za svojo osobo Vam k veseli dogodbi, da Vam je mili Bog dal krep- kemu na duhu in telesu doživeti petdesetletnico duhovnega stanii, čestital iz dna svojega srca. Vsaj ste Vi jeden prvih mojih prijateljev bili, ko sem pred 37 leti stopil z „Novicami" na beli dan ! Tuđi Vam gre čast in hvala, da ste bili med tistimi oratarji, ki smo na polji slovenskega slovstva ledino orali ! Zato Vas domovina prišteva po pravici svojim naj Ijubšim sinovom. Jaz pa danes ž njo vred kličem: Bog pozivi našega veleza- služnega Dr. Muršeca in ga nam ohrani še mnogo mnogo let !

V Ljubljani 1. septembra 1880.

Dr. Jan Blelweis

— 126 —

XXIII.

Fran Muršič Muršcu.

(1848—1850.)

1. (Vsebina uštanavlja čas: spomladi L 1848.^)

„Kaj bodemo cesarja prosili?" — Na Braneku.

Ohranjen Je samo ta-le komad pisma :

A to lepo ponizno molim, da s pervum Prilikom od- pišete po pošti, samo ka Ijutomerci, kak su mi Dominkuš na znanje dali, liste gor tergneju [nad temi besedami stoji:] more biti zaderžiju, koje sem ja dobio još nijeden ne bio vtergjen

— naj mi nekaj šaljeju, ako bi moguče bilo, mnogi bise radi podpisali kaj budemo Cefarja prosili, ali ne smo dobili, Terftenjak je vse razdelio, a ja nejsem dobio ništa, ja bi vu dvema dnevoma Gotov bio, ako ni je kesno, šalite podpise,

— i buduč sve . . . Dominkuš mladi pisalmije, da naj taki knjemu dojdem, a znate da ludi sada sem upućivao, ne sem mogo doći, a sad neufam ; zato molim Vas priporočiteme — ovde doma došo bi u pisarnicu, ali se bojim, da me nebi otroval, kajti mi rekel: ®ie tieber 9Jiurf(f)itj(f| taffen ©ie baJ3 bet) ©eite, fđiauen ©te Seute fagen, fie merben il^nen erfđitacjen . . vidite — drugoč bojimse da budem mogel onda skupa žnjim deržati, a to neću biti izdajica našog naroda — rajši me naj pes za plotom je — a mater mi je spuntal proti meni, kaj me ćerti i reće „hodi zbogom, kaj boš doma, gospod su rekli da gorice odajo, ći bom te doma terpela — kajti zadužio sem u osem školah 160 forinti srebra, pak gospod kaže da sem vse zapravijo a to sami vidite da je to za osem godin malo, kajti su mi Domo- rodci Zagrebski pomogli skoštum — sudite i priporoćte me . . . Attresse : bem . . . gran j Muršić abf otoirten gitofof en ju Suttenberg

®emeinbe Mekottniak S8ej. 9KaIlegg.

^) Za ustanovitev časa služi opomba o pozivu „Kaj bodemo cesarja prosili", češ, da ga je Trstenjak že razdelil. O tem nam pa poroča Trstenjak V svojem zgoraj natisnjenem pismu z dne 13. aprila. S tem je določen ter- minus ante quem non.

Z imenovanim pozivom dunajskih Slovencev je graška »Slovenija" pod- pirala prošnjo, koje nacrt je objavila dne 22. aprila. Prišla pa je ustava z dne 25. aprila in v Gradcu so sestavili novo prošnjo; mislim, da je s tem podan približno tuđi terminus post quem non. Prim. še „pisme od Sloven- skega zbora iz Beča" v Vogrinovem listu z dne 12. maja 1848!

Pismo bi bilo torej pisano v drugi polovici meseca aprila 1848.

— 127 —

2.

Poštni žig: Luttenberg 17. Jun., Gratz 19. Jun,

Vsebina ustanavlja leto: 1848*),

I

Madžaronski profesorji v Zagrebu. — Vojska v Varaždinu. — Ljutomerska duhovščina. Glavni del pisma ni ohranjen; ohra- njen je te ovitek in na njega notranji strani je pisano, kar tu ob javljam; na čelu stoje podcrtane besede: „ovo sledi k —

Listu".

A ja bio sam tri leta u Poesišu i Philosophii u Zagrebu i mnogo sem terpio po Direktori, i profefsori magyaroni, da se mi su drugi Profefsori — Mojses — Quatternik i oftali skupa z Gajum i Vrazom smejali, kak sem sve dobrovolno terpel — vendar došlo je vreme da su Magyaroni pokrepali — i zato znam kak se ravnati imam, a sada sem vu pravo došo — U Varasdinu su več Crnogorci — Serežani — a sad več naša Go- spoda s duhovniki Ijustvu kažeju: budete vi znali, turki su več Varasdinu — to je da ljudi mene pitaju, jeli istina? — i meni veruju, i bolje več razmeju kaj je ov turk — kak gospoda

— i govorijo muzi: naša Gospoda i popi su Cigani, bi nas radi vkaniti. — Naj prosim negovoriju i nekažeju ovoga lista Jacobu Holcu Theologu 2 godine, kajti on je Afsentator in fjod^ften ©rabe, taki bi razglasio po pismu našem mešnikom, i još bi me bolje jeli, nego Sović Minorit u 4 godini on je, koj mane pozna, i pošteno zna, drugi su prilizavci i od Vas je spomenek, med Prilizavci bio vu Farofo — i to je zišlo od afsentatorov . . . već bomo se dogovorili — ov Hole je mene pod pokojnem Jaklinom, budi mu lahka zčmlica, černil, i nigdar nisem poštenja imel kod jega — a Kapelani su bili brati zmenom

— Bežan — Bratuša — Terstenjak, a Jaklina pak nigdar nisem za niš molil — a Hole pak nevidi bervna u svojih očih, rnego smet u drugom taki spazi — moj bog : ako sem bogat ; šta bi mi hasnilo?, ako sem gizdavec in huncvot — ja samo velim, doklam nebudemo slovenskoga Jezika podigli, nebude med Ijudmi Ljubavi Bližnega — zato molim Vas, mnogo krat pital me je Gaj: Jeli si ti rod gos. Muršecu, da imaš njegvu ime?, svaki to misli i pita ... ja neznam — jad pod Bogom . . . Pozdravim i dobro Vam želim sve, svem Slavjanom i ruke ku- šujem Vam skup s-gosp. Cafom — mi več imamo za Beč Dr. Miklošića mnogi — Budite naš šćit i obramba, — a ovu našu Gospodu pak u Nemačke Novine z-imenom i zmenom

») To leto je brezdvomno spričo opombe, da so serežani že v Varaž- dinu in da „mi već imamo za Beč Dr. Miklošića". V listu omenjeni Jakob Hole je bil j unija 1848 res bogoslovec drugega leta, a minorit Sović je do- vrši! studije 1849 (torej junija 1848 pač še le v tretjem letu?!)

— 128 —

skup proglasite, kaj budu slavjani znali, kojeh buduse čuvali i potlam u „kolo" primili — a mene priporočite Dr. Domin- kušu, ja sem mu več pisao, da bi došo knjemu kaj bi se malo vremena vugnul, Vi več to rčzmete — Bog Vas živi sve koji za nas radite — z Bogom . . .

Franjo Muršič

Muro — Slav.

3. Pisarne Ijiitomerske, — Domorodci Ijutomerski.

Mekotnjak \ 50

Preljubi Gos. Muršec!

Lepo Vas ponizno ruke kušujoć prosim, pišite Vi našemu Poglavaru G. Nagi-u u Lutomer da naj se čes me zmisli da mi kak naj perle da Službo i to: u Lutomeru, naj neposluša Lutomerčanov kaj mu oni lažejo ... ja sem bil kod njega i rekel mi je : ja ču Vam iz serca pomagat ... i onda mi je rekel : da ste si Vi znjim dobri prijatelji, tak prosim lepo: „priporo- čiteme scelom Slovenijoj — onda bi ja najenkrat njega imel ; i bi vse počeli u slovenskom jeziku pisati . . . Kajti zdaj si je vzel za pisara „Brankoviča" koj je huncvot bio stiran iz Bra- neka i lainsko leto naj bolje našo „Zistavo drapal ... pri totom Brankoviču je bil Prelog Doktor na kvartiru, i zdaj je tuđi Nagi pri njem . . . kajti kak se čuje, bodo vsi nemšku- tarski uradniki (šribari) službo kakti „pomočniki" dobili — te z-bogom naša Slovenčina u pisarnah ... a Nagi je dober čovek, ako me priporočite, če Vas posluhnuti ... ja ga čem u jednem letu naučiti, da bo dobro Slovenski pisal.

Još jenkrat prosim G. Doktor : priporočiteme, i to kaj bi tu že u tork pismo dobil ... Vi znate da so Lutomerski nem- škutari vsi proti meni skupa nemškutarskem Dekanom Cvetkom . . . Kajti više domorodcov nejmamo u Lutomeru kak: Kaplan Dol- linar — Hercog syndicus — Magdić Dr. i Huber Ivan, drugi pak so vsi od pervoga do zadnjega Nemškutari.

Priporočiteme lepo Vas prosim Gos. Doktor — ven smo si pod Bogom u Muršičovom Pridavku brati (?) i to kak naj perle, te čete viditi' kak čejo naše škole cvesti . . . Ven sem strašno dosti preterpel za narodnosti voljo kak Vam je znano . . . kajti svi Rihtari so mi z-Nedvedom u Braneku proti... a Nedved je pervo nedelo Rihtare Nagemu poklonja — a zdaj pa se na prosto Ittstvo niš neposluša ... i piše se vse nemški,

I

»

i

t

\

»

— 129 —

kajti nevejo slovenski pisati — no zdaj še nemškutare v-službo jemle za šribare.

Boditemi prosim na roko, ino priporočteme ... i zbogom

ruke kušujoč oztajem zvezt

Domovini

Fr. Muršić

Lutomerski XXIV.

Anton Kreft Muršcu.

(1848—1849.)

1. (25. IV. 1848.)

Politični pokret v okolici radgonski

§0(^tt)urbtger §0(^geIeE)rter §err SJluršec!

©eftern xoax bie 2[8at)( ber SBaf)Imanner in 93ejir! SKeumein^* berg, bie 1300 @lot)enen unjerer ^farre f)aben bagen proteftirt, u. JU ^rototoC gegeben — \iOi^ [te ni(f)t jum beutfđien 93unbe gel^oren motlen, b§ [ie forbern, bj3 uian ani) in ©d^ulen auf il^re ©prađie Stiiđfid^t ne£)me, unb in ber ^anjtei minbijđie Seamte feien, bj3 bie ®efe^e unb Currenden aud^ in biefer ©prađje it)nen gutommen. — S^ mujšte babei interveniren, fu(f)te bie Sauern JU bejd^tDid^tigen, \6) be!am aber t)on tl^nen !urjtt)eg ben SRatl^ ju gef)en, id^ ate ©lotjene merbe tovili !einen SSertatl^er an il^nen ntađien. — SBer xoax in biefem SBin!eI auf ba§ gefa|t. — Sn ben iibrigen §errjđ|aften finb bie SBaf)Ien tjoruber. 2)ag 9SoH gtaubt e^ l^anble fid^ in il^rem Sntereffe 3. 93. »egen 3^1^^^^ ctc. Slblofung.

— Sauter beutfdE)e Seamte — e§ t)erfteE)t [fid^], bj3 fie in biefem ©inne gett)irtt. — S)ie ©trafe mirb niđ|t au^bleiben, tuenn bag 9SoH t)erfte£|en mirb, um toa^ e§ fidEi E)anble. — §eute fd^on tiejšen bie SBenben ben 3tab!er^burger[n] Siirgern fagen, b^ fie bie beutfd^e galone t)om 9?atE)E)auS St£)urn £|o(en merben. — 2)ie beutfd^en Sauern murren a\x6) bagegen, e§ fei, meinen fie, !ein Slbter barauf.

— S)ie 5|3etition, bie t)or etmetd^en SCagen in ber ®ra^er 3^it^^^9 gemefen, f)at in unferer ©egenb biete UnterfdEiriften. — 3n ^i^ai^tn^ tE)urn f)aben bie SBauern t)or etn)eIdE)en SCagen i^re 93efdE|n)erben ju ^roto!olt gegeben, ber Seamte (ein !J)eutf(|er) mufete e§ in it)in=' bifdEier @praS)e fdEireiben, tt)ie ? Deus scit, ego nescio. SDie SBiener 3eitung !ann id^ teiber in fRabfer^burg nidEit ju §anben befommen.

3)lit auSgejeid^neter |)od^ad^tung

am 25^)/4 48 A. Kreft Coop.

Moglo bi se čitati tuđi za: 23, a besede „^te ^etition, bie bor etmeli^en S^agen in ber ^rager B^itung gcroejen" kažejo odločno na 25.; zakaj nacrt peticije je bil objavljen v Kroger 3citung z dne 22. aprila (Apih, 88).

— 130 —

2.

(27. V. 1848.)

Radgona. Maribor. — Prispevki za „ Slove nljo " . — Nemci z

Madžari proti Štovanom. — Praga.

^od^getel^rter ^err Professor!

^6) f(i^reibe 3^nen, obgteid^ nid^t^ t)on SBebeutung fd^on beJ3= ^atb, ttjeit mir ein tangere^ ©d^meigen bod^ a\x6) ni(f|t red^t t)or= !ommt. — 93eim SSotfe nimmt ber ©ntl^ufia^mu^ fitr feine Sftci^ tionatitdt nur gu. — 3)ie 93ogen mit ben UnterfdEiriften l^offe id^ S^nen in ber 33atbe ju fd^idEen. — 9H^ am t)erftoffenen ©amftage ^ier bie 9iadE|ridE|t eingetroffen, b§ ber S^aifer SBien t)erlaffen, burfte idti mid^ nid^t auf ber ®affe fe^en laffcn - unfere ^JJotitifer fagten mir inS ®efidE|t, an bem finb bie ©tat^en fd^utb. — SBa^renb id^ in &xa% getoefen, ^ai ein l^iefiger ©iirger au^gefprengt, in ber 9(b[id^t bie ©totoenen einjufdE|udE|tem, man l^at mid^ in ®ra^ ge^^ ^enft, ber ©pajs l^ćitte aber beinal^e iibte ?5oIgcn gel^abt, bie Sauern rotteten [idti fdtjon gufammen, unb erftćirten taut, menn id^ bi^ (Sontag nidEjt !omme, bann ge^t e^ lo^ — fd^recEUd^ ift ber SJienfd^ in feinem SBa^n ! Sluf ber Siiidfreife njar id^ aud^ in 3Kar=* burg, n)o mir in etn^etd^en ©tunben fd^on itbel gemorben — eine Un!enntniJB unfere^ ®treben[^] bemerfte id^, bjs jebe^ SBort jur ge* genfeitiger SSerftanbigung eine t)ergebtidf)e Wx^t mare. ®er ^err ^farrer 9iuebt l^at tjerjprod^en einen Seitrag 3^nen einjufd^idEen, ob er fein 9Serf predfjen gel^alten ? 3d^ toerbe in ber SBćilbe im ©tanbe fein, tDenn nid^t t)iet bod^ einigeg ju fd^idEen. — Uufere grojsten ®egner finb aber bie SBeamten Cicero pro domo sua, aber id^ gtaube t^ergebeng — tootlen [ie t)on nun an ba^ 93rob beg flo* t)enifd^en SSauerg effen, fo tDerben fie aud^ mitffen flot^enifdEi ternen. — ŠSie tDerben [id^ bie SBirren in Croatien lojen, SBie ritl^renb ift eg nid^t, mie bie ©eutfd^en unb Magyaren ein fiieblein iiber bie Slaven fingen — Arnulf et Arpad — freffen mod^ten fie unž — befonberg bie Augsb. SlHgemeine, menn biefe Stat^enfrefferin ridEjtig bie altgemeine beutfdtie ©timmung gegen un^ Slaven augbriidEt, bann ®ott mit un§. — SBer gef)t nad^ ^JJrag? Semanb bod^ um ®otteg mitlen. Zdravo

Vaš zvesti

27. May 848 A. Kreft

3.

(Junija meseca 1848.) Votitve V tenarškem in ptujskem okraju. — Madžari in Hrvati.

Predragi G. Muršec !

Vi meni pišete, da bi za Ptuje G. Dr. Miklošica pripo- račal, za sv. Lenarta pa G. Dominkuša. — Davorin pa je meni pisal, da naj gledim, da se pri sv. Lenarti Miklošic izvoli — '

i

'» .*

— 131 —

V za Ptuje že on eniga domorodca 'ma. — No tako sim dozdaj delal, zdaj je že žmetno inače, drugači se Ijudje zmenšajo — če pa Vi inače mislite — hitro piste. — Pri sv. Lenarti pri-

u dejo Lotmeržani, Lokavčari, z- Praneka, z- gornje Radgone,

' Žahentuma, kteri so vsi za Miklošica. —

Ali za Boga, da bi si Vi tuliko zkusili, kako sim si jaz — oh Protivnikov 'mamo! — no izdajcov takodjer, kteri so naj hujši — nega turčina nego poturčina. — Pa takih domo- rodcov takodjer, kterim je vse jedno, deutschbund ali tdrken- bund — naj le čepek derži, ali dvajšica na dvajšico priđe. — Ni kaj zato, časoma bodo šli rakom žvižgat, kjer ljudstvo tak vročo za slovenščino in svojo narodnost, da je veselo. — Škoda, da je Jakob Kreft pri Gradčkim zboru, njegova beseda zdaj naj več velja. — Kde so dijaki — no bogoslpvci, oni bi nam na]

več pomagali. — K' volitvi jaz nemrem iti, kaplan sim

Za slovenjo dobite od mene 5 f. Srebra, pravoč je : kdo bi rad, nemre, kdo bi lehko, neče — Si nebodo Nemci Frankfurt! pameti kupili?? — G. Dr. Krajnca zostavek se je moral vsakimu dopadnuti — ali pri nemcih je to glas vpijočiga v' Pušavi. — Meni se zdi vlada bode verne Horvate Magjaronom predala. Hudič je sovražnik ljudski — Magjar pa sovražnik slovenski. Le, na] nas vlada zapusti, kuliko bode slovenskih ljudi na sveti — bodo to sramoto pomnili. Velja pač od Slavjanskiga po- kolenja : Sic vos non vobis. — Sklenem pa z illirskim pesnikom :

Malo još poterpi, mili rode, Bdij i radi — tvoje darži i ljubi — Doć će i tebi danak bolje sgode Samo sebe i nadu neizgubi.

V Radgoni Juna 848 Vaš zvesti prijatelj

A. Kreft

NB. Več podpisnih listov še nisem dobil. Bratkoviču častniku od Negove povejte, da on na vsako vizo se 20. pri sv. Lenarti znajde. —

4. (24. n. 1849.)

Volitve V Ptuju. Nemški uradniki, — Kozler. — Učiteljstvo

in duhovništvo.

Predragi Gospod!

Vi ste mi žalostne reci pisali. — Venvalterje že ljudstvo k' volitvi na Ptuje pripravlajo. — Ljudstvo meni, da mora za naš zbor v' Kromeriž voliti. — Kuliko je mogoče bodem včinil, ravno sta G. Dr. Vogrin, i Jakob Kreft pri meni bila. — G. Bratkoviču pri Negovi sim takodjer pisal. — Menim, da prav

— 132 —

pogodim, ako Vam pišem, da z' tote volitve nebode ništa. — Bog nam enkrat daj Sejirf^gerid^te, da bi šli enkrat vsi Ver- walterje rakom žvižgat, to so Vam sami slavožderi — Meter-

nihi. Med ljudstvom se nezaupnost od dneva do dneva

bolj širi — confusio idearum je med njim, da se Bogi smili — no kdo je kriv — nebodem krivo rekel, ravno naši Beamteri, kteri menijo vladi pomagati — no naopak. — Ako se bode moralo za Kromeriž namesto Dominkuša voliti, tako mi Sloveni samo €niga Candidata moramo imeti, drugači se glasi preveč

rastrosijo. — Ktei-iga, to Vi sodite. Vi pišete, da se bodte

v' tej reci naj več ali c'lo na me zanesli. Bože moj, jaz sim tistimu ljudstvo ćelo nič ni znani, pa zdaj v' posti, kje postne pridge 'mam, prevdarite, kako mučno je to za me. Pišite G. Kainihu, G. Ciningeru. — Jaz bodem pri volitvi v' Ptuji za Kromeriž malo pomogel. Vi ste mi pisali, da bi za G. Koz- lera na Dunaji ethnographiš Slovence Vogerske popisal — zato takodjer hoče prek zutra Sparavec iz sekovske grajšine k' meni priti, težko da bode kaj, kdo bi se podstopil na Vo- gersko, vsaka Vam je tam duša Madjaron — naj bode Švab, Slovenec, ali Madjar. — Radi bi morde znali, kako Slovenja pri nas napreduje — oh ! v' grajšinah sam nemškutar. — Uči- telji, to Vam je speciale hominum genus. — Mi duhovni — žalibože vekši del ni merzli ni topli — vse nam je prav, naj bode, kako bode. Bože pomozi! — Vi pa ostanite zdravi no veseli. — Resen — Graške 3^^*i^^9 t^^o bti^btau pišejo — da proficient pa ni Nemcom temoč ravno nam Slovenpm.

Z Bogom

Y 49 A. Kft

XXV.

Hladnik Muršcu. (26. IV. 1848.)

Skupno delovanje dunajske in graške ^Slovenije . Matija Majar in peticija dunajske „Stovenije" . — Južni del celjskega

okrožja. — Palackega govor.

@uer ^od^iDiirben!

9Wit ma^rem SSergniigen l^at ber SSerein S^t: ttjertfieg ©(fireiben er^atten, unb au^ bemfelben bie Seru^igung gefd^opft, b§ er fid^ in @uer §0(i^tt)urbeu ni(f|t getaufd^t, bJB e^ no(| ajianner gibt, auf bie \>a^ Žol! ber ®lot)enen mit gtćiubigen 93tiđen jd^auen fann. ^btn fo xoax e^ un§ erfreulid^ ju t)erneE)men, bjs \i6) au(f| in &xa% ein Slovenentoerein gebitbet E)at, bie Slovenja erlaubt [td^ @. ^. ju bitten, il^r t)on bem SSirfen be^ ®ra|er*9?ereineg t)on ^t\i ju ^di fflerid^t ju erftatten, ober, tt)a§ nođ| beffer mćire, [te in bie 9Jiogliđ|

— 133 —

!eit JU fe^en, unmittetbar mit bem SSereine ju correspondiren, bamit baun beibe t)eremt l^anbetu lonnen, nam vis unita major. ©(i^tDierigleiten biirfteu iu biefer Sejieliung njenige feiu, ba beibe SSereine bie na^m(i(f|en 3^^<^^ l^aben merben, unb ^od^ften^ in Slnfel^ung ber Wl\tid eine SSerfd^iebeul^eit obnjatten !onnte. 9Son ber Slovenja mitb anđ) eine ^Petitiou im ©inne Mayers nad^fteng bč) atle ftot)emfd^e ®ebietl)e t)ertt)eitt toerben jur ©ammtung t)on Unterfd^riften. SReben ber ^JJetition merbeti 3000 ©jemptore einer fiir bai Sanbtoolf bered^neten Segriinbung ber einjetnen ^petition^* puulte t)ert^eilt itjerben. S)ie ^^etition ift an feiue ^. 3K. geridEjtet, unb it)ir itjerben fie bem t)erfammetten ^eid^^tage t)ortegen, ba nad^ ber erfd^ienenen Conftitution bie 5prot)in5iate*®ranjen nur bd^ ein ®efe| aufge^oben tDerben !onnen. 93eim SteidEi^tage l^aben tt)ir atte ^offnung unjere aSiinjd^e ju reatifiren, ba unfere 9lngetegent)eit, ate im Sntereffe aller Slaven getegen, fid^ geitjijs ber 9JiitI)iilfe atter ftat)ifd^en Deputirten ju erfreuen f)aben tvivb, SBir ]^offen ndd^ften^ t)om §erm Majer etoa^ 9?at)ereg iiber feine 5petit:on ju erfal^ren, bamit U)ir bann toiffen fonnen, in U)ie njeit er toietlei^t un^ t)orgearbeitet l^abe, in mie meit unfere ^JJetition neben beit feinigen beftel^en !onne. Uberl^aupt U)are eS miinfd^engnjert^, b§ alle Slovenen, benen ba^ SBol^t il^rer 9?ation am ^erjen tiegt, unb bie il^re ^rafte ber gorberung ber ftot). 9?ationatitat njibmen, in ftetem 6int)erftanbniffe l^anbetn. S)ie Slovenja ^offt bie ©rlaubnijs JU l^aben, bei ber natje betoorftel^enben SSertl^eitung il^rer ^^etition fammt ber beigefd^toffenen ftotoenifd^en Segriinbung, 3f)re ®iite toieber in StnfprudEi nel^men ju biirfen. @ie tDerben baf)er l^oftid^ft erfudt|t anjugeben, U)ie t)iete 6yemptare @ie bebiirfen, babei biene Si^nen jur 9iid^tfdE|nur, bJB bie Slovenja fotd^e @yemptare in aUe 2^]^eite t)on ©teiermarf fd^iđt, mit einjiger SluSnal^me beg fiibtidtien 2:i^eiteg bom Cillier-^reife, mo fie feine fiir bie ©ad^e eingenom» mene 5patrioten fennt. — 6in Sjemptar t)on Pala[z]cki'g 9tebe ^ai bie Slovenja fd^on ©amftag bem Siebafteur ber ®xai^ex^Qe\innQ jugefd^idEt. Sft fie fd^on abgebrudEt ujorben? iiberl^aupt ift e§ unS fel^r leib, b§ U)ir bie ©ra^er S^i^^^9 ^^^^ ^^^^ h^ ©eftd^t be* lommen, bal|er unž aud^ einige ©teHen S^rež itjertl^en ©(^reiben^ [unbe!annt] nid^ t)erftanblid^ finb. SludEj bitten n^ir ©ie, beitiegenbe (Sfemptare ber $atac!ifd^en SRebe bem §errn ®rf. t). Auersperg mit^' jutl^eiten, ber in einem an ein l^iefigeS SSerein^mitglieb gerid^teten Sriefe !tagt, biefe dtebe nid^t erlangen ju fonnen. SSietleid^t U)irb fie il^n eineS 93effem betel^ren. — Sg njcire fe^r tDiinfd^en^mertl^, b§ ber in ber ®ra^er=3^i^^^9 erfd^ienene Stuffa^ eigenS abgebrudEt toiirbe, tooHen fie bal^er bie @iite f)aben, eine 9tbf(^rift batjon ent* toeber unmittetbar an §r. 3ofepf) Blaznik Sud^bruđer in Laibach jur 2)rudEtegung, ober Ijie^er an bie Slovenja ju fd^idEen, ba^ biefe bie Ujeitere Seforgung libernel^me. ^ud^ bittet bie Slovenja um Ginfenbung einjetner ©femplare bon ?lUem, ma^ t)om ®ra|er*

— 134 —

ajereine aCenfall^ fd^on gebruđt morben ift, obcr nod^ gebrudtt tocrben it)irb. Pozdravimo use Slovence. 9Jiit Stcfitung jeic^net fi(f| im SRal^men beg 9Sercine0

SBien am 26. Slprit 848. ^laintg

XXVI.

Lovro Vogrin Muršcu. (1848—1852.)

1. (12. V. 1848.)

Nemška agitacija za Frankfurt; narodna zavest, — Murščeva Slovnica. — Ločitev Slovencev od sekovske škofije.

Predragi prijatel!

Tvoja pisma me je z veseljom napunila, ker sem iz nje €e presvedočil, kak se gradčki Slavjani za našo lubo domovino ino narodnost trudijo, ino njo proti nam sovražnem živali tak vitežko branijo, za istino bratje, nega žlahtnešega bora, kakor je Vaš, le bote stanovitni. Z druge strani pa me je Tvoj list 1 žalostjo napunil, ker sem v tistem štel, da nemški emiseri po Slovenskem hodijo, no našo ludstvo mešajo, ino moja žalost je telko vekša bivala, kader sem v kratkem slišal, ki so tište osobe, katere si meni oglasil, resnično okoli hodile, no Slovence z vsoj siloj k nemški zaveži nagovarjale. Pa glej lubeznivi prijatel, stranom tota okolšina, stranom pa, ki so tuđi graišine zvekšima to nameno imele, Slovence z Nemci zediniti, je med ludstvom dvomba nastala, jeli bi ta zaveza, ker njo Nemci tak silno želijo, nebila k njegovi pogibeli. Med tem pa so že od Slovenskega zbora iz Beča prišle pisme, katere so toto pogibel očividno dokazivale ino poslanike v Frankobrod zvoliti odsvetavale. Kedar pa se je to razglasilo, si je lustvo za svojo narodnost tako pozdinalo, ki je vsakega gospoda, kater je nebil domorodec, htelo pregnati, ino neki gospodi, lubeznivi prijatel, so zdaj k Slovencom privergli, kateri so perle proti njim govorili ino delali, zakaj ovači bi nje iz Slovenje pregnali, ino neke graišine, kak Negovska no Dornoska nam župnikom že zdaj v Slovenskem jeziku dopisavajo, druge pa bojo njinhov zgled v kratkem slediti začele. Bog nam le daj mir, ino Našem svetlem cesaru[i] Ferdinandu srečo, tak se naša narodnost vesele budućnosti nadati sme»

Tuđi se ti zahvalim, ki si meni zahtevanja gradčkih gra- djanov poslal, bar mislim, ki je tišti list od Tebe bil, zakaj pečat no pismo bilo je Tvojo. Zraven pa tuđi za to prosim,

I

I

p^

— 135 —

da bi prihodnjič svojih listov na me nebi po Ptujski temoč po Lutomerski pošti pošilal, zakaj jas vse pisme krez Lutomersko zadovinam, ino če kaj na Ptuj priđe, mora nazaj v Luto- mersko iti.

Zakaj pa si mi ne že bar enega eksemplara Tvoje Slo- venske slovnice poklonil, jas sem na to zavolo starega prija- telstva, katero me že duge leta z toboj veže, računil.

Vaše Novine nam visokovrednega Krausa za prihodnega Sekovskega vladika obečavajo, ino tuđi jas iz serca žilim, da bi toti lubleni gospod na škofovsko stolico povzidjeni se enkrat svojega žmetnega posla v guberniji resili. Koga pa drugi za Gradčkega škofa stavijo? Ali se bode naš slovenski del ločil, ino Labudčki škofiji perdružil? Pri nas je med lustvom občinska žela za slovenskega vladika, ino tuđi čujem praviti, ki že prošnja okoli gre ino se podpisava, katera se potem presajnem gospodu kardinalu Švarcenbergu predati hoče, da bi oni blagovolno nekega Slovenca nam za vladika postavili! Po moji namenbd pa bi najbole bilo, da bi nas od Nemcov ločili, ino z Labud- skim škofistvom zedinili.

Srečno ino zdravo

Tvoj

Pri Mali Nedli 12. maja 848. istinski prijatel

Vogrin

2. (26. XIL 1852.)

Slovenska imena graščin. — Oskrbnik Razlag. — Vogrinov

spis za Družbo sv. Mohorja,

Predragi prijatelj!

•

Tvoj dragi list sem s veseljem sprejel, jas rečem drag list, ker mi je prišel od staroga znanca, posebno ker mi donese dobre vesti od Tvojega počutja. Hvala Bogu, da se je Tvoje zdravje sboljšalo. Bog dal, da še bi dolgo ostal v krepki moči za našo domorodno reč. Jako bi me bilo razveselilo, ako bi me V pretečenih šolskih praznikih bil obiskal, ko mi je župnik Jaklin glas prinesil, ker pa nije moglo biti, naj je Bogu pri- poročeno.

Zastran imen graiščin, za ktere pitaš, ti hočem drugo krat pisati, ker nje perle pozvediti moram, kar se v kratkem zgoditi hoče, mislim pa, ki lastnih slovenskih imen nimajo, temoč se

fo vlastelinih pišejo, postavim Neuweinsberg se pri nas zmirom istorov grad imenuje, Fahrenbtichl = Lihtnekarova graiščina. Saj bom vidil, na čem je, ino Ti v kratkem odpisal.

— 136 —

Kaj pa se Jožefa Razlaga za gospodara v Ormož tiče, Ti ga upam brez pomišlenja priporočiti, i Te zagotoviti, da je pred mnogimi drugimi za to službo ves sposoben. On je pošten, pravičen i zanešljiv, ali ko se pri nas navadno reče: poredi človek. Upam rečem, da gospoda vlastelina ne bode vkanjal, pa tuđi ne bode pustil, da bi se mu na njegovi reci kvar godil. I da tuđi gospodarstvo zastopi priča njegovo gospo- darenje V Lokavcu, kdej je šest let v taksi službi bil, ter vse na svoji skerbi imel, i gorice no njiva s menšimi stroški boljše delal, ko nje sedaj s vekšimi obdelavajo. Poprek nije na povrat. Tuđi na sadorejo se zastopi, spomnim se, ki mi je pri neki priliki sam rekel, da je v Lokavcu v enem letu 150 sadnih dreves zasadil, ostalom pa je od tega tuđi njegovo zemljišče v Radoslavcih očitna priča, na kterem mnogo mladih sadnih, od njega odgojenih dreves, stoji. Razlag živi sploh za svoje go- spodarstvo, i nima s nikom nič, njega edino razveselenje je kakša ura na lovi, kedar je za tisto čas. Ako vse to premislim ga s ozirom na njegov značaj i njegovo obnašanje poprek, za rečeno gospodarstvo s dobro vestjo smem priporočiti, ter upam, ki bo za gospoda vlastelina dobro.

S božjo pomočjo se bode moje delo v tem letu tiskalo pri društvu sv. Mohora, ako bo je isto sprejelo. V Gradec me beržčas pred prihodnim sprotletjem ne bo. Ako me Bog tačas živi, Te hočem obiskati, da Te pa enkrat vidim. Ostani s Bogom

Tvoj Pri Malonedli 26. Dec. izkreni prijatelj

1852 Lovn Vogrin

XXVII.

stanko Vraz Muršcu.

V „Dčlih Stanka Vraza"" V. Je objavljenih 27 pišem, kijih je Vraz pisal Muršcu.^) V Murščevi zapuščini se je ohranil še sledeči list, pisan na nepotiskano stran pozivnice pripravljal- nega odbora za slovanski shod v Pragi (post ni žig: Agram 25. Mai 1848, Gratz 26. Maj.).

Dragi prijatelju!

Po Dru. Kočevaru poslao sam Vam jednu staru husarsku ćordu s molbom, da mi dadete ondč brže bolje načiniti nove korice (Scheide) i novi ukusni držak (Griff), jerbo u čitavom Zagrebu neima zanatlije, koj bi taj posao umio kako valja. Nadam se, da ste tu stvar već dobili i oskrbili. Kako dodjem

») Pregled Vraz-Murščeve korespondence podam zadi sub B.

\

— 137 —

platit ću Vam, a doći ću ili u petak ili u subotu po železnici iz Poličanah nžkako po pćdne. Zato Vas i to drugo molim, da bi me izvolili ondč u kolodvoru pričekati, ili ako sami ne- uzmognete, da bi onamo koga drugega poslali, koj mene lično poznaje, a to radi toga, jer se neću mnogo baviti u Gradcu, nego po svoj {sigurno: prilici) već ifti dan odputovati dalje, pa zato možebiti nebi se mogo s Vama saftati, jerbo neznadem, gdč Vi sada ftojite. Za ostalo pisao Vam je već Dr. Kočevar. Nadajući se da ćete Vi želju moju izpuniti, priporučam Vam se u dalje prijateljstvo, a time da ste mi zdravo!

U Zagrebu d : 21. Svibnja 1848

St: Vraz

XXVIII.

Ignacij Orožen Muršcu. (1848.)

(24. V. 1848.)

Podpora Stanku Vrazu za potovanje v Prago, — ,,9Serein jur SBerfol^nung jmifci^en S)eutf(f|en unb ©latoen v Celju, — Pogajanja s HrvatL — „Stiria*'.

(Suer ^od^tDurben!

9luf bie 2lufforberung be§ §r. 3)r. ^otf(^et)ar l^abe td^ jur Unterftii^ung bež |)errn Stanko Vraz auf feine 9teije nai) $rag unter ber l^ieftgen unb benadEjbarten ©eiftiid^feit eine Kotlecte t)er* air^attet unb auf biefem 2Sege eine ©ume tjon 35 fl SaRj ju= famen gebradEjt. S)iefe ©uSie uberfenbe \6) nad^ Slnmeifung an ®ie; §err Vraz mirb bag @elb 9Jiorgen am 25. b. abl^oljlen. ©oHte aber ^err Vraz ba^fetbe nid^t bebiirfen, fo tuotlen ež ^err S)octor il^rer @tot)enia jujc^freigen SSerfiigung libergeben. 3dE| tiatte tt)oE)t eine gro|ere ©ume erjieten !dnen, tt)en mir meEjr ate 2 2:age jur ©amtung anberaumt getuejen todren.

§ier \)ai \\6) ein SSerein jur SSerfo^nung jtmfd^en S)eutfd^en unb ©tat)en gebilbet. 2)a§ poUtifd^e ®laubengbe!entni§ biefe^ SBer== eine^ l^at ^err ©urnigg im ®ra^er ©jtrabtatt t)om 21. b. au^* gefprod^en S)a [td^ ^ier bie 9[lad|rid^t toerbreitete, ba§ eine 3)epu== tation auS ^roatien |ie^er !omen joH, jo murbe in ber 1. ©itjung be^ SSereinS iiber bie Slrt unb SBeife be§ ©mpfange^ ber 2)eputation

• ) Deloma že natisnjeno v Glaserjevi „Zgodslovenskega slovstva" III. IS^.

10

i

— 138 —

Berat^en." 3)a§ SRejultat ber 93erat]^ung mar: bie Seputatiun freunb^ Iid)ft JU empfangen unb fiir ben ^a(I, bafe bie Slroaten fic^ mit un§ t)ereinigen unb unter ba^ SBiener SJtinifterium tretten troKen, fie at§ unfere 93ruber ju begrui3en unb 3i)nen in if)ren S3eftre= bungen mit "iHati) unb 2:[)at betijuftdjen.

2Bir ermarten ^eute bie SDeputatiou, tuoriiber jeboc^ SKiemanb ettt)a§ t)er(a^_[ic^e^ mei^. ®o t)iel ift gemiefe, ba§ bie ^auern au§ ben Sejirfen SRan, SReic^enburg, Siđitentualb unb einigen an ber ©range getegenen 53esirfen mittelft ©eputationen in 2)obot)a mit ben ^'ro^ aten uber SSereinigung be^ber %i)Qxk unb iiber 2tu[^ebung ber 3oI^Sinie unterl^anbetn. __

$r. ^^o^je! 93e§ir!^3!omiBdr t)on Sic^tentDatb fagte, ba^ feine 95auern ben S)eputirt_en Marek aug gran!furt juriiđ berufen tDoIIen. @o t)iel i(^ ^ore, ftimen alle Sauern barin iiberein, ba'i^ mir mit S)eut]đ)(anb niđ)t^ ju tl)un £)aben, mie fid^ Koseski teiber ju fpiit au§gefpr^đ)en ijat

Šfonten §err SDoctor ben Serfa^er be^ 2lrti!e(^ in ber (Stiria: „SBag moUen ben bie SSinbifc^en eigentliđi" erfaf)ren unb i^n un§ nenen ? ©^ ift ung t)iel baran gelegen ben Autor ju erf af)ren, meit mir biepejiiglid^ §errn 5prof. 5proj(^ in 35erbađ)t £)aben ; ber [i(^ t)ier al^ ein bi_£berer ®eutfđ)e jur 5lufgabe gemad^t ju t)aben jd^eint, ben Samen ber 3^ietrađ|t ju ftreuen unb bie ®ei[t= iič)U\i burd^ bie unt)erfc^amte[ten Siigen unb SSerteumbungen ju entmiirbigen.

Sn ©rmartung einer balbigen 9lnttt)ort empfietjlt \ič) 3f)nen in aller Slc^tung

untertf)anigfter Sit«, am 24/5. 3fl. Droft^cit.

2. (7. VI. 1848.). '

Kandidati za državni zbor, — Poziv graške ^.Slovenije*' 1

in „Celjski zbor". . 1

Visokospoštovani gozpod !

Včeraj sem prejel ćelo breme slovensko nemškiga zo- stavka na naše slovenske brate. Ravno v' pravim času mi je prišlo. Imeli smo tukej v' Ćeli cerkveni svet alj konferencje včeraj ino iz raznih krajov našiga okroza je bilo duhovnikov tukej, ^s' katerim sim ta poziv po vse kraje razposlal.

Čverste poročnike potrebujemo res za deržavni zbor, alj malo je takih v' našimu okrozu.

t

s

— 139 —

Nar gorej bi bili :

1). Dr. Kočevar, 2). škof Slomšek ;/pa mislim, de bi ne sli/; 3). Dr. Šubic — Urek — Konšek — Anton Wolf :/faj- mešter per s. Petru blizo Rogača/; dehant Bruner ;/učen in moder gospod/; Straha ne poznam/; gospod Janez Lichteneger oskerbnik Blagonske grašine. Dr. Knezu se blodi po glavi ; Gurnik je pa, kakor veter žene.

Naše prošnje po našim okrozi nič kaj prav ne podpišujejo, kir se za našo reč nihče skoraj ne potegne kakor duhovniki, ka- tirih je pa tud veliko preboječih. V Saboto je bil Dr. Kočevar tukej, ki mi je povedal, de ni pole s* prošnjam h* podpisavanju prejel. Dal sim mu jih 6, pa pravi, da bi jih več potreboval. Morebit morete mu jih neki poslati. V Ćeli jih bode malo, ki se bodo podpisavali. Ker je Dr. Kočevar povsodi tukej znan iu visokospoštovan, sim mu rekel, naj skuši nekaj gospodov nam perkupiti. Alj ni mu bilo mogoče. Gornik je djal, da 3. prošnja mu ni všeča, drugi pa pravi, da se mu 1. ne dopade. Kočevar mi je djal, da mesto haj v* miru pustim. Pa nekaj se jih že bode podpisalo. Veliko pa govoriti ne smem, ker mestlani pravjo, da vse, kar slovenšino zadene, od Vodušeka izhaja ino potem njega še bolj čertijo.

Od našiga zbora sim kmalo od začetka mislil, da ni kaj drugiga, kakor nemška sleparija; ino tako se tuđi res kaže. Neki nemci hočejo s* tem zboram samo le Slovencam usta in oči vezati ino jih pri nosu tako dolgo voditi, de bodo v' Frank- forti n^s v* jarm perpregli. Nisim jim upal, zato tud se nisim zboru perpišal. Jezijo se silno Nemci tukej, de Slovence tako spodbadamo. Včeraj je Dr. Foregger predsednik Celskiga zbora pismo bral, v' katirimu vse Slovence svari, naše prošnje [ne] podpisati. Od perve prošnje je pisal: ^onigreid^ ©lotienien — ha^ {pretrgan papir, a gotovo: ift) bie ©djlange, bie im ®rafe tauert. To pismo je hotel natisniti dati ino povsodi razposlati. Pa nekteri so se mu vstavlali ino tako mende ne bo se na- tisnilo.

Vaši poziv je prav lepo s pisan, pa .'/ne bote zamirli/; bolj bi ga per nas razumeli in rajši brali, ako bi se bolj krajn- skiga narečja deržali. Kdaj bomo zopet kaj brali od vašiga predsednika Dragoni? Vselaj se veselimo kader njegov ime v' novinah vidimo.

T Bogom!

Vaši prijatel

V Ćeli 7. 6. Ig. Orožen.

10*

— 140 —

XXIX.

Peter Kozler Muršcu. (1848.)

1. (25. V. 1848.)

Slovanski shod v Pragi; narodnost na Primorskem. — Krajepisni podatki iz Koroške in Štajerske. — „Stimmen". — PoUtično mišljenje na Dunaju.

(Suer SBol^tgeborn !

S)ie S:i^atig!eit be^ SSerein^ Slovenija ift teiber ^\xx6) bie ©rtranfung beS Dr. Miklosič, ber feit bem Siage feiner Slnfunft an einem gieber teibet, gel^emmt; xo\x befiird^ten mit Sebauem, b§ feine langfam fortfd^reitenbe (Senefung il)n t)ielleici^t t)er]^inbem fonnte gur beftimmten ^t\i natfi Prag abreifen gu fonnen. 9Son ben ^iefigen ©lotoenen merben 3 ober 4 nai) Prag gel)en, bie menti Dr. Miklosič bi^ bort ganj l^ergefteUt fein foHte, unfere Slovenija tDo^t t)ertretten merben, mir t)offen jebod^ bjs aud^ ©te^ermar! unb t)ieQet(f|t fetbft au^ Srain [td^ Patrioten einfinben toerben.

^on f)iefigen SSereine au^ l^atten it)ir ben Saibad^er unb ©orjer 9?ereine bringtid^ft erfud^t, jelbft im gaHe ate einige SDiit* gtieber gum slavischen SSotfStage abreifen fotlten, gugteid^ aud^ slovenische Slbreffen an ben SSolf^tag gu eriaffen, unb in fetben bie 3 gur Seratl^ung beftimmten 5punfte (Novice od 17 velk trav. Lift 20) fo tt)ie bie aUg. slav. ©impatl^ie au^fiilirtid^ 3u be* fpred^en, bieje Slbreffen bann in eigenen gtugblattern abgubrudEen unb n)0 mogtid^ft in ganj Slovenien gu t)erbreiten. SBir gtauben, bfe ber ©rajer SSerein bieje jebenfatt^ t)ielDerfpred^enbe Demon- stration biUigen, unb \^a^ ©einige beitragen it)irb. ©oHten biefe slov. Slbreffen nid^t aud^ in beutfd^er ilberfefeung im ©rudEe erfd^einen ?

2)er ©orjer slov. SSerein ift nadti ben un^ eingetangten 93e^ ridEjten fef)r eifrig, ber eifrige prov. ®ire!tor §. Mašgon unb bie librigen energifd^en, atlgemein gead^tete unb anerfannt inteHigenten Gomitegtieber, mu^ten bem SSereine ein beffere^ 3lnfe^en ju t)er=' fd^affen ate ber Laibacher Serein. ®ie ©timmung filr bie Natio- nale Senjegung ift im ®6rjer ©ebietE) fel^r gut, t)iele fianbbeamten unb ©eelforger unterftiifeen eifrigft ben SSerein, bie SSal^ten fiir ^a^ beutfd^e ^JJarlament murben nod^ arger ate in ^rain unb Unterftetiermar! betrieben, ja ba^ Gubemium Triest ertie| eine Praes. Note bie SBa^Ien ol^ne Commentare unb Discufsionen toeber fiir Pro nod^ Contra tjorjutinemen. Setriibenb ift bie 93e* mertung unfere^ Serid^terftatter^ „id^ t)erft(^ere moUte man ein SSitnbnil mit ber Siirfet) fd^He^en, e^ gefd^el^e eben fo gut, ba

— 141 —

bie Seute ni(^t tt)iffen, tva^ ba gef(J)iet)t. Ubrigeng ift bort ba^ 9iationatben:)u|tfein ungemein ertDad^t, unb mau !ann f(f|on im 9Sorau§ fitr alle ftat). Sejirte beruEjigt fein. ®ie 93ejirfe J^oHemin unb |)aibenf(f|aft f)aben ©infuf)rung ber slov. ©prad^e in ©d^ute unb Stmt t)ertangt. Sdti f)offe bjš bie slov. 5petition mit eben folđien Sifer tt)irb unterf^rieben merben. 5Der SSerein in Laibach erl^iett eine fef)r patriotische Slbreffe ber Seamten unb mel^rerer ©eifttid^en ber Um== gegenb Castelnuovo's (Novi grad) jomit Ejaben n^ir anđ) \đ)on im ^erjen Iftriens eifrige 93ef6rberer unjerer guten unb gered^ten ffijiinfd^e. 3n @tek)ermar! ift baran nid^t ju jtDeifetn, bie fte^er. Slovenen geE)eu ailen anbern mit bem beften Seifpiele tjoran. Živili. ^. Majer in Saifniz ^at un§ fel^r fd^atjen^mertEie Daten iiber bk slav. Set)6l!erung unb eine Special-!arte ^arntEjeng mit ber betaillirteften ©prad^granje eingefanbt, fel)r tounfd^en^ttjertE) tt?are un§ eine dl^nlid^e Sarte au§ @tet)ermarf, ba unS bie (Špvač)^ granje im SJiarburger ^reife 'oon ber 9Kur bi^ jur fćirntl^nifdEien ©rćinje nid^t ganj genau befannt ift. S)er t)iefige SSerein miirbe bann in ©tanb gefe^t eine !teine slov. Sanb!arte Sloveniens t|eraug== geben ju fonnen, bie fei)r tt)iinf(^en^tx)ertE| erfdtieint. S)ie §erau§^ gabe ber ,,®timmen" n)irb ebenfaH^ burd^ bie ^ran!i)eit beg Praeses t)erE)inbert, in ber erften 9iummer tDirb n)at|rfd^einIidE| bie Gntgegnung auf ben toadEern 9Sor!ampfer beutfd^er Sntereffen beg rein slavischen ^raing (A. GrUn) erfd^einen.

SBien ift nodti ftetg betriibt, man ćirgert fidEi iiber bie ener^' gifd^en Protestationen ber 5prot)injen, unb mare nid^t ®tek)ermarf barunter, fo tDiirbe man atteg ben Slaven biefer reaktioner 5partt|ei ! ČfterreidĆjg t)ortt)erf en. S)ie beutfd^en 3ntereffen fammt Dem b. ^JJar^ lament finb ganj in ^intergrunb getretten, man fiird^tet je^t nur fd^on JU fe§r, bajš am ©raben ni(|t batb ®raj3 ju mad^fen an^ fange. S)ie ©tubenten tuerben t)on ben Siirgern unb intelligenten SBemol^nern 2Bieng arg befrittelt, mći^renb fie bie Slrbeiter unb ben ^obel ganj fiir fidti ^aben.

Zdaj Vas pa prov serčno pozdravim v imenu naše „Slo- venije" ostanite zdravi in kmali nam pišite, jaz pak ostanem

Vaš .. .

ponizni

V Beču 25. velk. trav. 1848.^) Peter Kozler.

P. S. @g erfd^eint fef)r tnunfd^enStoert^ bj5 aud^ in anbern Drten Sloveniens, bie slov. Slbreffen auf ben slav. 9Sot!gtag in Prag anempfo^len milrben, unb biefe entmeber bire!t nadti Prag (an bag Somite fiir bie Slavent^erfammtung in ber Siirger Ressource N° 141 — 2) ober an unfern SSerein jur n^eitern SSerfenbung ein^ gefanbt tniirben. Seiber ift bie Qeit f^on faft ju !urj, bod^ tjoffe id^ bJ3 ber (Srajer 3?erein eg jebenfattg tf)un tnirb. ^JJr. K.

• ) Ta del pisma je natisnil že Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 102:}:.

— 142 —

2. (5. VI. 1848.)

Kandidati za državni zbor. — Slovanski shod v Pragi. — Narodnost osobito v Ljabljani. — Stanje danajske „Slovenije" .

@uer 2Bot)lge6orn !

93ei(iegenbeg S^erjeidini^ ber Sanbibaten [iir ben am 26 b. ^ier abjufiattenben 9teiđ)0tag ()at ber i^erein geftern an ^. Am- broz in 5'(i3bnig jur 3)rud(egung in slovenischer unb beutlđ)er ®prađ)e, fo ttjie jur ^eriiffenttic^iing tu ber Laibacher 3^itung mit bem Grfuđien eingcfanbt, bie 2Sa^(U[ten in gauj Slovenien, on atte benannte Candidaten, fo tr)ie aa bie einjelnen SBatjtbejirte JU t)er[euben. S)a biefe SSerbreituug fiir ©tegermar! uic^t iu er= miiufd^ter 3(f)uelle t)ou @eite be-3 ^. Ambroz & slov. Serein iu £aiba(| erfulgen fi3unte^ fo iiberlaffen loir e*3 bem Srmeffen be^ tobl. Grazer ®erein, biefe SSa^Uifte fiir Stetjermar! iu ©raj bruđeu uub fobauu tierbreiteu gu (affeu. 2)ie ^eroffeutlii^uug biefer Sifte !ouute oou uuferm ^ereiu (eiber uiđ)t frul)er gemai^t merbeu, ^a toir t)ou t)ieleu Seiteu ucđ) 33riefe mit 5(ugabe ber 9Zameu ber jum SReid^^tage fdf)igeu 9Jiduuer gu ermarteu \)ah^n, uuu aber ui(^t mef)r faumeu fouueu. Sn^befouber^o f(f)eiut uu-3 Slarutt)eu uub ba^ ^iifteutaub uođ) ju toeuig t)ertretteu.

3)ie Suttoerfuug oou 2Ba[)tIifteu ftef)t jebem ju, uub e^ ift fomit au(^ feiu ^iuberui^ biefe t)erbreiteu ju biirfeu, ja fte erfđ)eint bei ber je^igeu polit. 93i(buug uur f)6đ)ft munfc^enStDertf), bamit \v\x boc^ ^^ertretter uufere^ ®tamme-3 belomeu, bie uuferm SSater^ lanbe Vix\\> ^aifert[)ume G[)re mac^eu.

3ugleic^ erfuđ)te ber 3?ereiu a\\6) §. Ambroz, er moge mo m6g(i(^, fetbft bur(^ hit Saibac^er 3^i^^^9 ^^'^^ Novice befauut ma^eu, b^ bie mit Unterld^rifteu t)er[e[)eueu ^etitiou^bogeu (aug= fteug bi^ 18 ober 20 b. ŠJt. na&) Laibach (fiir Krain) eiugefenbet tDerbeu, bamit fie t)ou bort ^ief)er jur ređ)teu ^z\i gebrađ)t toerbeu fouueu. SSir bitteu baf)er anć) bie ^erreu bie iu ©tei^ermar! Uuter^ f(^rifteu fame(u, bie§ aujujeigeu, b§ fie an hm SJereiu iu @raj bi§ jum 20^" b. eiufeubeu, bou too bauu Guer 2SoJ)lgeboru bie ®iu* feubuug beforgeu molleu. SBare uid}t aud^ bie ^eroffeutlic^uug iu ber (Srajer 3^'^^^fl augejeigt?

^lać) Prag [)at ber ^ereiu eiue 3lbreffe uub §. Sparovic (au§ Uuterftetjermar!) gefaubt bem fic^ §. Globočnik & Sušnik auf(^(ofeeu. ®ie ©rgebuiffe ber S?erfam(uug toerbeu gebrudt merbeu, uub m6g(i(^ft tierbreitet. Sollteu uuferm Sereiue berlei Sd^rifteu jufommeu, fo mirb er fiir mog(icf)fte 9Serbreituug ©orge trageu.

2)er gute gortfi^ritt ber uatiouadgefiuuteu ^art^ei iu Laibach mu| jebeu Slovenen erfreueu, bie Opposition ift \&}on fet)r f(f)tt)ad), meifteuS mofil uur bie 93iiro!ratie & ^^(rifto!ratie, bie tt)oJ)t iu 93albe

— 143 —

t)oIl!ommen cjefd^lagen fein tt)irb. S(m Sanbe in ^rain unb Mften=* tanb ift ba§ S^ationalbemu^tfein burđ)aug ermac^t, t)on Stet^ermar! fonnen tt)ir ein gteiđieg mit ?ieruf)igung ermarten. — Dr. Miklosič f)at [t(^ jur t)oUfommenen §erfte(lung an'i^ 2anb nađi Baumgarten nad^ft Schonbrunn begeben, unfer 93erein ift niin bnvđ) feine 9lb= lt)e]enf)eit unb bie Slbreife ber meiften f)ier ftubierenben Slovenen \cijx Qe']č)tvad)i.

S^ten fernern gefalligen 3^f^^if^^^ entgegenfefjenb, bitten tnir bie Stbreffe „%n ben 3Serein „Slovenija,, Stabt, 93auernmar!t N^ 546, 2 Stođ, 4 Stiege filnftig ju ma(|en. Sfiit ben f)ergli(f|ften ©rupen an alte Slovenen, jeid^net \iđ) im 9?amen be§ SSereinS ađ)tung§t)oU

Vaš

V Beču 5/VI 848. Peter Kozler

tajnik.

3.

(22. XI. 1848.)

Kozlerjev slovenski zemljevid,

Suer SBofjtgeboren !

SDtit innigfter greube t)ernaf)m iđ) t)on unjerm eJirenmerttjen Deputirten |). Dominkuš bie erfreutiđ)e 9Zac^ric^t, ha^ ®uer 2Bof)(= geboren meinem f(f|tt)ierigen Unternel)men, ber batbigften §eraug= gabe einer Sanbfarte Sloveniens in ftotjenifc^er @prađ)e, tjulfreid^ beijufte^en gefonnen [inb, unb ju biefem ŠeEjufe bereit^ 3)iateri= atien fammetn. 3n ber %^ai bebarf i(^ biejer ajJitt)utfe am meiften im SJtarburger Streife, benn au^ ailen iibrigen S^eiten naše pre- drage domovine befi^e id) burđ) eigeneS ©ammetn unb burd^ fc^a^en§mertf)e ^^i^^^f^^^ t)erla§(i(^er Patrioten trefflid^e Saten, ber mir baburi^ t)erurfađ)ten ©orgen f)offe \6) burđ) bie SKađ|riđ|t beg §. Dominkuš unb 3f)re anguEjoffenben 9)titt[)eitungen t)ott== !ommen entf)oben gu toerben. 3n biefer angenet)men ©rtuartung ne^me iđ) mir bie ^reiljeit, "^^ntn einen ^upferabbruđ ber Serain^ 3eic^nung beg 9JJarburger Streifeg einjufenben, mit ber Sitte, (Suer S5o£)lgeboren tt)otten in fetbem bie slovenischen Drt^namen be* fđ)reiben unb bie Sprac^grange genau begeid^nen, biefe Seitage aber tt)ieber in Originali innerl^atb 10 o. 12 Sagen nađ) Srf)a(t unter meiner 5Ibreffe (post restante) riiđfenben.^) ^\xx beffern Orientirung ^ah^ iđ) einige f(at)ifc^e Ortgnamen bereitg befc^rieben, fottte Sf)nen \)a^ Sefđ)reiben ©đimierigfeiten barbiet£)en, fo bitte bie Drte mit SZummern, unb beren 9?amen am fRanbe ober in einer 93ei(age ju be3eiđ)nen. S)a iđ| jur riđ)tigen Slngabe ber

^) Do tod je pismo natisnil že Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 102.^:,:.

— 144 —

etnografifd^en ©ranjen ien ©otte^bienft in ben einjetrien 5pfarren al^ fid^erfte 93a[t^ annelime, fo etfd^einen neben biefen and) t)ie nnb ia nnr jnr Sln^fiiltnng antfi giUaten nnb Keinere Drtjd^aften, bod^ finb biefe nnb bie Sejeid^nnng becfelben nad^ ber 9?ationatitat t)or5ngU(f| an ber (SpradEigranje toid^tig, ba fie jnr genauen Se= ftimmnng ber SKationalgrćinjen rnefentuSi beitragen. ©oKten 3l)nen bertet) S)aten an ber Sprad^granje fo mie am Un!en 9Jinrnfer nm SRabfer^bnrg be!annt fein, fo bitte fetbe in ber ^arte jn bejeidtinen ober mir jnr Senii^nng mitjnt^eiten.

S)er beitiegenbe ^npferabbrnđ ber t)on mir l^eran^gegebenen ^arte moge 3i)nen gngleid^ ein Settjeife meine^ ernftlid^en ffiJideng, ber foftfpietigen nnb fdEjtnierigen Unternet)mnng fein, nnb inbem iđ) midti jeber Slnpreifnng entE)alte, iibertaffe idE| bie Senrt^eitnng ^in[tdE|ttid^ ber @enanig!eit beS ©erippeS 3f)nen nnb ben bortigen grennben nnfere^ ftot). SSaterlanbeg, nnb bemerte nnr bajg biefe J^errainjeicfinnng, tjon raeld^er mit Sln^natime beg 2Karbnrger ^reijeg, bereitg ganj ^arntben, Sftrien nnb bie qnarnerifdE|en Snfeln mit ftat). SKamen befd^rieben ift, im tjalben SRaajšftabe nadEi ben tref^ flid^en ^arten be§ f)iefigen topografischen Snftitnte^ gejeid^net ift, bad^er fid^ in 93ef(|reibnng ber DrtSnamen nnr nad^ biefen t)er= tajglid^ ri(|ten !onnen. 9iad^ ber 93eitage fonnen @ie bie (Srojše ber auf einem Statte jn erfdieinenben ^arte bemeffen, in meld^er an^er ben ermal^nten ^artt)ien and^ ba^ croatifdEje (olim nng) Si* torate nnb bie Resianci im SSenejianifd^en erfd^einen merben. S)ie Slovenen in Ungarn mn^te id^ toegen 9Kanget t)ertafelid^er S)aten an^taffen.

3dE| l^offe bfe mein Unternetimen, beffen ©d^mierigteiten getoife groJ5 finb, alten Slovenen miMommen fein tt)irb, nnb n)nnf(|e b| eg fid^ einer giinftigen 93enrt^ei(nng nnb aUgemeiner J^^eilnal^me tDiirbig mad^e, bie midE| bann jnr ^eran^abe anberer ^arten, nnb eineg tleinern ftat. SBerfd^eng ober geog. Sejifong t)eranlaffen toerben. S)ie Annoncirung l^atte id^ an^ mand^erte^ (Sriinben nnterlaffen, in^befonberg ba ič) iiber bie Seenbignng !einen be* ftimmten SCermin t)erfpred^en fann, obgleid^ idti big (Snbe b. 3. fertig jn toerben tjoffe. ©oUte fid^ ba§ bei(iegenbe ®erippe, in metc^em bie 93efd^reibnng ber Drte, 3^^^"^^9 ^^^ ®ebirge, bie polit, nnb etnografifdt)e Segranjnng mit ber gett)6£)ntidE|en Sejei^nnng nnb garben fei)(t, 3i)re§ Seifatle^ fd^on je^t erfrenen, fo iibertaffe idti e§ 3^rer 93enrti)ei(nng nnb 3t|tem Srmeffen, ob mein Unter* nel^men fd^on gegentoćirtig einer iiffenttid^en SBefpred^nng in nnfern ftot). SSlattern miirbig ift. S)ie flat^ifd^en OrtSbenennnngen, fetbft t^eitoeife im bentfd^en ^arntt)en, fo toie bie genanen etnografifd^en ©ranjen biirften and^ ben itbrigen @(at)en ermiinfd^t fommen.

3nbem id^ mi(^ fd^jlii^tic^ Ihrer bereitmilligen Sei^iitfe mit ber SSerfid^ernng meineS toerbinblidtjften S)an!eg befteng empfel^te, bitte i(^ sngteidf) mir bie t)on 3f)nen in biefe^ gadEi einfdEjtagenben,

>*[

— 145 —

bereitg gefammetten S)aten jur SBenii^ung einjufenben, obgteid^ mir bie 6Io§e Slngabe ber slov. Drt^namen unb ber ©prađigranje im 9Karburger ^reife (t)om Cillier befi|e id^ bereit^ gute SRateri* alien) fd^on fiir je^t genugen tuiirbe.

Sn biefer angenetimen ©rmartung jeid^ne mid^

@uet SBol^tgeboren

ergebenfter

SBien am 22 3Jot)ember 1848. Peter Kozler

XXX.

Šparavec Muršcu (1848—1849.)

S slovanskega shoda v PragL

Prag i 48 ^ač)i^ 1 1 U^r

@uer |)0(^tt)urben |)0(f)t)ereE)rter §err!

Sm Sluftrage beg SSereineg Slovenija in 2Bien, ber tuegen (£r!ranf ung beg §errn ^prafeg D?i Miklošič mic^ u §n. Globočnik i)iei)er gefenbet l^at, ubermađje iđ| (Suer ^ođjtDurben bie ®ef(^aftg«  orbnung u. bag ^JJrogramm beg prot). 2lugfđ|u§eg jur geneigten Sinfid^t u. Srmagung, mie bringenb notEimenbig eg ift, b^ unge= faumt berufene SJtanner aug ber Slovenja t)iei)er fommen, jumal)( x6) u. Globočnik bie einjigen Slovenen bei biefer aug 200 9Kit= gliebern beftet)enben 9Serfamm(ung jugegen finb.

§err @t. Vraz ift jtuar geborner Slovene, u. toirb alg fo(dE|er lxoax^ unfere Sntereffen getr)i| tjertretten, aCein feine ^rafte finb unferer Section burd^ bie il^n getroffene SSal^I jum asiceprafibenten beg gro^en SlugfdEju^eg entjogen.

S)ie fet)r bebeutenben Slrbeiten in ber ©eftion ber Jugoslav- jani treffen bemnadE) filr bie Sntereffen ber Slovenen au^fd^tie^enb ben Globočnik u miđ), tr)e((^e Slrbeiten um fo auggebefnter finb, oX^ bie 3Jert)anbIungen in unferer Section in ittirifdEier @pra(^e gepflogen merben, u mir bemnad^ bemiifeiget finb, atle SSerE)anb* lungen in bag f(ot)enifdE|e ju iiberfefeen. |)ieju gefettt fidE) nod^ bie auggebel)nte Sorregponbenj, u. bie umfangreid^e Serid^terftattung an bie SaibadEjer ftot). polit. 3eitung.

• ) To pismo je natisnjeno že v Glaserjevi „Zgod. slovenskega slovstva"

III. 12i, vendar naj ima tuđi tukaj svoje mesto že radi natančnosti. Naj- važnejši razliki sta števili: 200, 38.

») Ne morem reci, ali je ta beseda precrtana ali podcrtana.

— 146 —

Slbgefefjen t)on bcr Slu^arbeitung finb aber auđ) unfere 2 (gtimmeif iit ber au§ 38 TOitgliebern befte[)enben Section, tvk einleucf)tenb, ber ferbifc^en u. illirifđjeu SDtajoritat gegeniiber tiom geringen 93e(ange, u. bod) [iub nad) meiner unmaftgeblii^en Slieinung bie Sntereffen ber Slovenen, tt)iett)u[)[ im 9Xl(gcmeinen, \o hod) in fpejieKen StiAtungen md)t mit iencn ber Serben u. SUirier im tioUfommenen Ginf(ange.

3um ^rafibenten be§ gro^ert 3lu!ojd^ufee§ t)aben mir l^eute burd^ Stcftamation ben Palacky eriua^lt, Šafafik ift ^rafibent in ber ced)if(^en Section.

3n il(f)tU(^er Gile geiđ)ne id) mid) mit t)or5ugli(^er |)ođ)ac^tung

Suer ^^od)tvnxbm

gef)orjammer ®iener Šparavec

P. S. ^eiite fo and) am 30./5 ge{egen£)eit(i(^ unferer 9tn!unft murben im &aak auf ber Sofienirtjet 9ieben in allen flau. (Bpxad)en ge^altcn. Slavarufe n. ftat). Marseillaisen ertonnen an allen ©fen, beutf(f}e gatjnen n. Sofarben [inb I)ier nirgenb^ fid)tbar.

2)er gro^e ?tn^f(^uf3 t)erfammelt fic^ anf ber ©ofieninfel, bie Sectionen aber t)er^anbe(n im SZationalmufenm in ber Slotomra* terftrajfe.

Slava Slavjanom!^)

2. Volitev V Ptaju za Frankfurt,

Sekova 17/2 49 Visokovredni Gospod!

Bratkovič meni 15/2 piše:

"Na mojega poglavara je ravno 2daj prišla naredba okrož- "nega poglavarstva, da naj po zavupanem potu /;bertrau[iđ)em "2Sege;/ ta na znanje da, ali, ino na kasni način bi se volitev "V- Ptuji za Frankobrod mogla upeljati."

Mila Slovenija, kaj se bo še z- teboj godilo?

Jas bom še dnes na Dunaj, pa tuđi v- Ljublano, in na druge dolnje kraje pisal; vi Gospod pa tirajte taisto pismo, od kerega smo govorili, na naše poslance v Kromoriž, da naj bar ministerstvo opitaju, ali je na ednakopravnost narodov že pozabUo ?

Če bom imel vreme, bom tuđi g. Miklošiču, in Domin- kušu pisal.

G. Dominkuš so mi pisali, da še ne bodo taki sedeš v- Kromoriži zapustili.

Pozdravite vse naše rodoljube, vam se preporočim

Vaš podložen Šparavec

>) Muršec pod pismo pripisal: (Sr^alten 5/6

• »

147 XXXI.

Dr.

Kranjc Muršcu

(1848.)

1.

(29.

VII. 1848)

Slovanska in nemška stranka v državnem zboru {Rieger, Lćhner). — Bakljada Jelačiću, — Adresa na cesarja, — Mi- nistrstvo za federativno državo, — Cigaletova „Slovenija . „3lltgemeine @(at)ij(^e ^^i^^^^n«" — Marščeva slovnica; pesem „Was ist des Slaven Vaterland?**

Ljubi prijatel!

@ie merben mir t)er5ei^en, ba^ iđ) miđ) auf eine faft \)oU Ianbifct)e 9lrt bei 3f)nen em|}fu£)(en bet)or iđ) ®ra^ t)er[ieB. 3)ie Slnerfennung meiner 2Ba[)( erfii^r \6) erft in ben le^ten Xagen t)or meiner 3(6reife, mo @ie bereit^ abgereift maren, unb feit ber '^ni meiner 3(nmejen{)eit ^ier bin \6) t)on @efd)aften aller 9lrt fo fe^r in Slnjpruc^ genoiimen, ba^ i&j erft f)eute einen 3Xugen= btiđ er^afd^en fonnte, um 3[}nen §u fi^reiben. 2)e^ 9Jiateria(g gibt eg fo t)iel, ba^ ic^ miđ) rt)o[)l nur auf ba§ 9iotl}tt)enbigfte bef(^ran!en mu^, \)a S^nen ingbefonbere bie allgemeine (£t)ara!te^ rifti£ be§ 9teiđ)gtageg au-3 ben ^eitung^btattern of)ne^in gur ©eniige be!annt ift. 3đ) befd^ranfe miđ) ba£)er auf bie ©đ)i(berung be§:= jenigen, tr)a§ al§ national ben 3^eđ ber Slovenija nat)er berii^rt.

®a^ bie f(at)ifc^e ^art^et) am 9{eiđ)§tage bie ubertt)iegenbe fein tuirb, ^ai tDoljt niemanb in 3^eife( gejogen ; aber iiberrafdjenb voax e§ fiir jebermann, ba^ fie bie beften JŠupfe in fid^ t^ereinigt. Man f)Drte bi^ jur 3fteiđ)§taggerdffnung nur t)on gifđ)f)of unb ©otbmarf f|}ređ)en, unb jej^t mu^ man eg fel^en, tt)ie flein fie ben Kjed^en: SRieger, SCrujan, fflorrofđ), ^'laubi, ©trobađ) u. a. gegeniiber finb. Ueberf)aupt ^at fein Sanb ben Sleid^^tag mit fo fafigen ^opfen befc^enft a(§ ^o^men, unb jmar faft burct)gef)enbg ®emo!raten, tt)a§ um fo auffallenber ift, at^ fammtlid^e ^a^len, aud^ auf bem Sanbe in 33e(agerung§- ober einem it)m anatogen ^uftanbe t)orgenommen tt)urben, eine bebeutenbe Se[)re fiir bie ©taat^lenfer, ba^ ber Sruđ in uuferen STagen niđ)t ©ert)ili§mu§, fonbern im ©egent^eite eine nođ) uađ)bruđliđ)ere grei[)eitgbeftre^ Bung al§ ©egenbruđ erjeugt. S)er giil^rer ber beutfd^en ^artf)et) ift 2)*?^ So^uer t)on ®aa]^, ber nur barum bie auf i^n gefallene SlBal^t jum grantfurter parlamente nid^t annafjm, um auf bem ofte. SReic^gtage befto me^r fiir 2)eutfđ)(anb tt)irfen gu !dnnen. SBenn bie beutfđ)e ^art[)et) bie Dberf)anb erf)a(ten foUte, fo !onnte fie'§ nur burđ) Dr. S6i)ner tt)un. @r befi|t alte gdf)ig!eiten ju

— 148 —

einem ^artEie^fii^rer, Siebnergabe unb Ueberrebunggfunft. @ein ^tan, tDomit er t>or menig lagen bie ©CabenmeCt in Sltlarm fe|te, ift ein tierteufett fluger, unb ber einjig mogtic^e, um jum ^tvtde JU gelangen, (£r bradate einen @efe|e§t)orfđ|tag ein, ber ba^in ge^t, ber Sieid^^tag moCe t>or SlHem bie ©elbftftanbigfeit 5po(eng unb 3)almatien^ in ber 2lrt, tuie Ungarn, au^fprec^en. @g ift nid^t fd^roer ju fe^en, ba^ bie^ dn gut angebrađ|ter ^ober fiir bie 5poIen ift, bie t)ieburđ| auf bem bequemften SBege bie Jfteali^ fierung ober menigften^ 2lnnat)erung i^rer fo tange angeftrebten SBiinf^e erreid^en fonnten. ^tač) fio^ner^ Serec^nung miirben fiir biefen 3lntrag aHe ^olen unb 3)eutfc^en, fomit eine bebeutenbe aJiajoritat beg S^eid^^tage^ ftimmen, unb bie ftamfc^e Wač)t am ateid^gtage toiirbe fomit burd^ ba^ Slu^tretten ber ^oten unb 2)almatiner um fo meE)r gebrod^en merben, als er auf bebeutenbe ^rafte auž ^rain unb M'iijven bauen ju miiffen glaubt. 2Bir toaren t)er(oren, toenn un§ nid^t ein Umftanb, ber immer ate ein Uebel au^getegt tourbe, ju ©tatten fame, nSEimtic^, ba^ bie 3Jle^r== jat)t ber gaCijifd^en 9Sertretter bem Sauernftanbe anget)oren, bie t>on einer SfoKerung ©atijien^ nid^t§ miffen motlen; an i^nen unb bann an ber fogenannten fdEitoarjgetben ^jSart^ei^ unter ben 3)eutfdE)en merben So^nerS 5p(ane fd^eitern, unb fo biirften bie nationalen g^ragen too^l t)or ber ^anb big jur fiojung ber mid^== tigften poIitifdEjen in ben |)intergrunb tretten

3)a§ Seltatfd^itfd^ in SSien ift, ift 3E)nen oE)ne^in befannt ; aud^ t)on bem granbiofen gadEetjuge ber i£|m geftern Slbenbg gebrad^t tourbe, toerben fie ^unbe l^aben. 3d^ i)abt nur beiju* fiigen, ba^ biefer gadEeljug tE)eitoeife ein officieHer mar, unb toie idt) aug guter Ouetle toei^, bie ^^eamten beS §of*^cieg§ratf)eg bie SQ3eifung er^ietten, baran Xf|ei( ju ne^men , ma§ aud^ fd^on barau^ ^ertiorge^t, ba^ fidEi ba^ SJiitttar fo jaf)(reid^ baran bett)eiligte. Sin ®renabier unb ein Sroate murben auf ben ©d^ultern getra* gen, unb aud^ bie 2Biener^9Jationa(garbe trug ba§ St)rige baju bei, bajš Sltteg in Drbnung ablief. @rft um ffllitternad^t (ie^ \xč) eine iibet beratE)ene, toie man glaubt, t>on Ungarn angeftiftete 9iotte beifommen, eine SDemonftration im entgegengefe^ten @inne au§= jufiifiren, mag jebod^ burd^ bie SZationalgarbe red^tjeitig t)er]^in= bert tourbe.

3)ie merttpurbigfte 9ieid^§taggfi|ung toar bie ^eutige. SDie Sroff^^ nung gefd^a^ burd^ bie 3ln!iinbigung be§ 5Žrieg§minifter§ t)on einem 2ten gtanjenben ©iege in 3talien ; morauf ajiinifter 3)obff)of ber Sammer bie betriibenbe SZad^rid^t mitt^eilte, ®\ SJtaj. f)abe bie ?HMU^x nač) SBien tjermeigert, unb beifiigte, ba§ SKinifterium ^abe gleid^ beim Seginne feiner Slmt^funftion feine Sjiftenj t)on ber 3iudE!eE)r be§ ^aiferg ab^angig gemad^t ; ber (e^te ©d^ritt fonne atfo nur eine energifd^e 9tbbreffe be§ 9ieiđjgtageg fetbft fein, bie burd^ eine au§ bem 9teid^§tage ju tpa^lenbe Deputation naS)

— 149 —

Snngpruđ gu beforbern mare. 2)er SSorfd^Iag murbe nađ) einer au^erft bemegten Debatte einftimntig angenommen, unb in 1 ©tunbe tjerfammein mir un§ mieber, um bie S^ffung ber 9lbbre[fe ju begutađjten. 35a ber 9ieiđ|gtag niđ|t bittet, fonbern nur eine cat^egorifdie Slntmort ein fiir imnter tierlangt, alfo ein Ultimatum erla^t, fo |eE)en @ie, ba^ mir bei ber faft burđ|gel)enb§ bemofra* tifd^en ©timmung beSfetben auf einen 5punft getangt [inb, ber t)iefi[ei(f)t in menigen Šagen iiber ba^ @č)\d\ai ber 3)t|naftie mo ni(f)t ber 9Konarc^ie entf(|eiben mirb.

Semerfen^mertl) ift nođ) bie jiingft t)om 9Kini[ter ©d^marjer gemađjte 5prit)atmitt^eitung, ba§ ba^ SKinifterium bem ©^fteme eineS g6beratit)[taate§ l)utbige, — ferner, ba'^ ein jiingft t)om beutfđjen 9ieid^§minifterium eingelangter ^efet)I ad ada gelegt morben fet|.

Silngft fđjrieb ber 9iebacteur ber Slovenija, Cigale an bie l^iefigen @(ot)enen, morin er fiđ) bitter iiber bie ®(eid^giittig!eit ber ^ainer gegeniiber ben ftat>ifđ|en Seftrebungen bettagt, ^in* gegen bie fteirifd^en ©totienen fei)r tobenb erma^nt. ^"flt^i^ ^^' fuS)te er, fid^ an bie 9KitgIieber ber ®ra^er Slovenija mit ber 93itte menben ju molten, i^n mit Icitenben 9lrti{etn fiir fein Slatt, /;menn anč) beutfđ), — benn er miirbe fie fđ|on in^ @(ot)enif(^e iiberfe|en;/ t)erfeE)en ju moCen, inbem il)n bie ^rainer ganj im ©tid^e geta^en l^aben. 3d^ erfiitte bat)er fjiemit bie angeneE)me 5Pfliđ|t, S^nen obige 93itte ang ^erj ju legen, inbem bie Slovenija, bie nac^ Cigale'^ @rmat)nung in Unterfteier fe^r jat)trei(f)e Slbon* nenten jaE)(t, gegenmartig tt)oi)l ba^ einjige Drgan fein biirfte, moburd^ mir auf, bie @(ot)enen mirfen fonnten. ®ie l^aben tix(^tige @tat)iften ju greunben, motlen @ie bai)er biefetben aud^ nad^ 50i6glidE|feit jur 9Jiitmirfung ju geminnen fudEien. §. Dragoni mirb fidE) gemi§ aud^ t)on 3^i^ i^ 3^^^ h^ einem 9luffa|e ^er* beitaffen.

93ei biefer ©elegenl^eit mu§ id^ @ie aud^ noč) auf eine Srfd^einung aufmerffam mađ)en, bie unfere ganje 3lufmerffamfeit tjerbient. @eit bem Seginne be^ 9ieidE)§tage§ erfd^eint ^ier in ber SBenebifffd^en Sud^l^altung bie altgemeine f(at)if(|e 3ei*ii^9^ ^^^ unter einer t>ortreffIidE)?n 3ftebaction audE) tiidEjtige 2Ritarbeiter aud^ im @dE|oo^e ber 9ieidE)^t)erfammtung felbft jaE)lt, unb in geiftreid^en 2lrti!etn Defterreidfj^ unb in^befonbere ber @lat)en (Segenmart unb 3u!unft befpridfjt, unb in^befonbere t)on nationalem @tanbpun!te bemerfen^mertfie 93eurtl^ei(ungen iiber ben 9iei(^^tag felbft liefert. Sdf) empfeE)te ^l^nen biefe ^itung jum Abonnement an, ba fie balb ba^ bebeutenbfte ftamenfreunbliđje Drgan in DeftreidE) merben biirfte.

3m 9?af)men ber l^iefigen Slovenija ^obt iS) 3l)nen nodE) bie SBitte t)orjulegen, @ie moltten bie ®ute ^aben, i^r bei nad^fter ©etegenl^eit ein 5paar Sjemptare SE)rer ftot>enifdE)en ©rammati!^

— 150

nebft einer 9lbfc^rift be§ befannten Slrifđ)ner'jđ)en ©ebid^teg : 2Ba^ ift be§ ©(at)en ^^aterlanb/) nebft aUfdlli(]er Uebcrfe|ung, tnenn bie-- fetbe jc^on fertig fein fuUte, einjuteuben. 3)ie Ginjenbung fonnte an miđ), SJtiflufitjđ) ober 2)umin!ufd), auf jeben gall an einen 2)e|}ntirten gef(^e£)en, inbem befanntUc^ bie inlanbijc^e Sorre^^pon^ hcn^ ber Deputirten mit 5Ui^na[}me ber ©etbbriefe 5portofreit}eit genie^t, menn ber 9Xbbrejfat at§ SReid^^tag^beputirter bejeid^net nnb an ber 9Xbbreffe bie 2Borte : „3n 3teid)gtag^ange(egen£)^iten" angebrad^t [inb. Snbem iđ) privatim t)iemit gugleid^ eine SBanfnote

») Iz Kranjčevega rokopisa se da povzeti le oblika „£rifd[)nev" ; Kranjc se je pravega imena spominjal le približno; pesem je Rižnerjeva, tista, ki jo je natisnil Glaser v „Zgod. slov. slovstva" III. 227.

Glaser je pesem prejcl od gosp. Janžekoviča, duhovnika lavantinske škofije; našel sem jo pa tuđi med korespondenco Murščevo, a rokopis ni Murščev, marveč najbrž Rižnerja samega. V tej obliki, kakor jo nahajam v Murščevi ostalini, se pesem nekoliko, če tuđi nebistveno, razločuje od objave Glaserjeve; naj navedem tu vse razlike:

Glaser Muršec

%tt (Slaben SBaterlanb. ^a§f(at)ifc]^e (gjamen.

^er 'Bia'otn — SBaterlanb.

1.) @(aben 58aterlanb? ©latien — ^^aterlanb? (vedno ločilo)

fefte S5tDen=(S5^ne fejt bit £i)tDen*@i)l^ne

fieinenbtau ;Binen6Iau

(S|3inbe( bre^'n; (Bpinbeln bret)'n,

Čehen SSaterlanb, ©jec^en §eimatlanb,

2.) $8i^ nicfjt ber §tmme( „§alt!" beseda nxć)i precrtana, in čez napi-

bej(i)lte6t; sano\ einft.

§alt! ®a§ ift ber Pohlen Seiben^^Sanb, Žaš ift ber $oIen §offnung§=Sanb

(izprva je bik) tuđi: £eiben§=', a to je precrtano in čez napisano: §offnung§-) 3.) in Siebe glU^en, izprva t)on, a precrtano in čez na- pisano: in Unb ^ott tjergelt', unh nid^t \)ci^ 9^Qd^ „(55ott tiergelt", u nid^t nać)

GJelb; (SJelb (namesto: ^ac^ „©ott" je

bilo izprva tuđi: Unb „ . . .'\ a je beseda Unb precrtana) ba^ ift ber Russen mćid^tig £anb, ber 9tuffen mad^tig'S £anb,

4.) Moravcen 'Moxa\)^en

'^uvd) ^ugenb gro^, .... grog:

b.) Slovaken ©Iot)a!en

§eimatl& §eimat

3ft nja^re SSelt^^irofop^ie; ©inb n^a^re SSSeltp^ildfo^l^i,

Sarpatl^en ^ar^aten

6.) ^ennft bu ber (Slaben SBaterlanb? tennft nod^ ein @Iat)en*S5ater(anb?

(izprva tuđi: bu ber)

pro Austria; Austria,

7.) ^ennft bu ber (BicCozn SBaterlanb? nod^ ein (S(aDen*58aterIanb? bie Černogorci finb befannt: . . ©gernogorji finb 6e!annt,

Serbier, (5ert)ier, \

Tracier, ^ragier,

treu^ ux\,b quer; ^reu^ unb Ou^r,

^y

<'

>■

— 151 —

px 5 fl C. M. JU ben '^tvcđcn ber Slovenija bcifi^licBe, mit ber

Gntfđ)u(bigung, ha^ iđ) fiir ben 5Infang nođ) niđ)t ]o recf)! in ber

iiage bin, 93ebeutenbcre§ ficijutragen, f)a6e \đ) bie (£f)re, in ber (£rlt)artung einer balbigen 6nt)ieberung mi(^ ju jeiđinen

Stjr

ergebenfter

Dn 3of. trainj

aSien am 29ten Su(t) 848

NB. gjteine aBo^nung ift: 9Uter ^(eiiđimarft, N^ 686, im 3ten @tođ. 3^9'^it^ 6i^*^ id) @ie um 3f)re 3tbbreffe, bamit iđ) ncid^fteng ben Šrief unmittelbar in 3f)re SKo^nung abbreffieren !ann.

2. (21. VIII. 1848.)

Taktika Slovencev in Čehov v državnem zboru, — Poslanec Smreker, — Peticija iz štajerskega deželnega zbora, — Muršđc

misli priti v Beč,

Preljubi prijatelj!

Vi me osramotite z' Vašo marljivostjo, kir ste mi že tri, jes pa Vam še le edno pismo poslal. Pa zaneste mi, da Vam tuđi zdaj le nekake verstice pišem, kir imam preveno teliko opravila, de sem še skoro povsodik z* mojimi odgovori dolžen. Vsaki den 5 ur pri veliki seji, 1 uro v* sekciji, 2 ure V* ustavnim odboru : to kaj znese ; razun tega se morem vsaki den kake ure iz političkih knig vučiti, ali novice prebirati, ino zadnič skoro toliko časa ne ostane, de bi se kam prehajat šel. Pa kir Vi sami v' petek ali saboto sem priđete, tak bom Vam ustmeno pripovedvati priliko najšel, kar mi zavolj krajšine časa v' toti dobi ni mogoče.

Glaser Muršec

8.) S^ennft hu ber ©laben S^aterlanb? £ennft ein ben ©laben treueg Sanb? 3n fijterretcf) beutl^ un§ bie |)anb : ^a, Defterreic^ beit Ža§ jeigt ja hci^ 9?euner*3al^r, tu je pripisano: 1809

^eutf(^(anbg §atten ^eutf ci) lanb^^^atten

9.) (5:pradQ' (S^rad^

pred pesmijo samo je v Murščevi ostalini pripomnjeno: ©ra§ am 19. Ma^ 848.

2lnmer!ung. ^iefeg £ieb fčnnte aud^ unter bem ^ttel: ^a§ jlabifd^e (Jramen erjcftetnen, u fo berbeđt bteHetc^t mefir untt>tll!u6rlicf)e £ejer finben.

V. R: Muršec pa je dodal: ^aubftummenbtrettor ter izpisal ime: ižner. (se. Rižner). —

Mnogo gornjih razlik bi si mogli prav tolmačiti pač le, ko bi imeli izvirnik Glaserjev.

— 152 —

V deržavnimu zboru se zdaj mi ino Čehi, koljkor je mo- goče, varjemo narodniga prepira, da Nemce preveč ne raska- čimo, kir bi drugači znabiti ne bilo lehko, občno ustavo vkup- spraviti, ino se kres druge reci posvetovati, ktere se občnih zadev dotičejo, kakor postavim: kres zdajni Kudlichovi pred- log, kteriga dobro končanje je nam kakor Nemcam potrebno. Kakor hitro bodo pa nar važnejše dela končane, pri kterih je nam nemške pripomoći treba, [mo] bomo jim tuđi zavolj na- rodnih zadev na zobe počutili. Novo ministerstvo, ako ravno gospodu Mikložiču ni prav po volji, mislim, de je ino bode vsim narodnostam enako vgodno. To kaže zadni odgovor boj- niga ministra na prašanje enega nemca, zakaj de naša armada več nemških barv ne nosi, ino kterega ste že v' novicah brali. To nam skaže več odgovorov ministra znotrajnih opravil, kteri se vedno kakor protivnik Madjarov, ino prijatel Hervatov ob- naša, ino kteri je tuđi včeraj na eno interpelliranje ta odgovor dal, da je bojni minister vsim* dostojnikom nemških regimentov v' madjarski deželi vkazal, regimente zapustiti, či jim njih na- gib ne pripusti, se proti Hervatom bojevati. — Smreker je bio včeraj vender skoro od celiga zbora za poslanca potrdjen, kir preisicvanje zavolj podkuplenja ni zadosti dokazila prineslo, de bi ga mogli zvrečti ; pa kakor ga zdaj poznam, mislim, de nam ne bo nikakor škodval; za gospoda Dragoni bi pa, ka- kor slišim, tam dolj malo upanja bilo, kir so voljiteli v Sevnci na ta permerlej, de bi Smreker zveržen bil, enega grašinskiga oskerbnika na Krajnskim zvoliti hteli. — Slovenska prošnja je dobro hranjena, ino mislim, de tuđi zastran Nemcov ne bo dosti overikov najšla; le centralisti, kteri čejo cesarstvo v* de- partemente razdeliti, ino gubernije dolspraviti, so naši nar veči nasprotniki, ino med njimi se znajde k' naši nesreći tuđi obilno Slavjanov, med njimi g. Kaučić z' Ljubljane, prav svo- bodomiseln mož, pa le od same te misli se ne da odpraviti. Tukej Vam tuđi „bie adgenteine flat)ifđ|e 3^ii^J^9" pošlem; pro- sim pa Vas tuđi, de kader v Beč priđete, prineste mi letašni tek „Drobtinc", kir se tukej v' nobednimu bukvarstvu ne naj- dejo. Tuđi Vas prosim, podajte se v' Ferstl'novo bukvarstvo v' Gradci, ino vzemitetam hVL ino 52L zvezek Rottekoviga „©taatS* lejifon" ino mi ga v' [Duna] Beč prineste; tode ta dva zvezika (ali znabiti jih je že već za me pripravljenih) ni treba plaćati, kir bu- kvarstvo me tako dobro pozna, ino na moj račun zapisuje. — Gospod Kva[s]z je Dominkuž[š]u pisal, de so kmetiški poslanci deželniga zbora v' Gradci eno peticio sam pernesli, v' kterimu proti slovenskimu jeziku na zboru itd. protestirajo, ino de je v' ti tuđi Kreftovo podpisanje ponaredeno. Jessem si toto peticio pustil dati, sem jo ćelo [per] prebral, ino ne besede od slovenskiga jezika v' njej najdel ; tuđi Kreftoviga imena nisem nikjer podpisaniga

— 153 —

videl; za tega voljo Vas potolažim, ne bojte se; mi smo razun tega čversti varhi za jezik ino narodnost. — Včeraj so tukejšni delavci mali hrup napravili, Mr jim je od ministerstva dnevno plačilo bilo za 5 krajcarjov ponižano; več bote v' novicah brali. — Njih poziv za ranjene vojšake našega regimenta Kinski sem v' Gračkih novicah zabstojn iskal ; torej tuđi ne vem prav, ali bi se za prineske potrudil, ali ne ; povedal pa sem to že tuđi domorodnim poslancom. — Za 2 slovnici se llovenski gospodje pustijo lepo zahvaliti ; pa^ povejte jim, kaj de koštajo, kir ste zadnokrat to pozabili. — Žal mi je, de je moja hiža tako tesna, ino de ni prostora za drugo posteljo, de bi Vi mogli pri meni stanuvati ; pa prašal bom denes, ci ima znabiti drugi poslane veči stan, ino či to zvem, bom Vam neprene- hama pisal; ovači pa mislim, de bi ne bilo treba, posebno v' kaki oštariji ispico oskerbeti, kir zdaj ni tak veliko število ptujcov [na] v' Beči, ino kir mi Slovenci po celimu mestu ra- škropleUlni prebivamo, ino torej nobena osterija blizo vsih ni. Lepo pustim pozdraviti vse sočlene naše družbe, ino ostanem

Vaš

Beč, 21Ss? velciga serpana 848

serčni prijatel Dr. Krajne,

XXXII.

Vošnjak Muršcu.

(30. XI. 1848.)^)

„MaU Blaže v pervi soli. Razzlogovanje.

Visokovredni Gospod!

Namenjeni smo v naših šolah na švitlo dati nove bu- kvice za pervence pod napisam: »Mali Blaže v' pervi soli, kakor uvod v' znane knige : Blaže in Nežica. V eni reci pak nismo vsi ene misli, namreč: kako de bi se boljši razdelile večzložne besede, ki imajo dve alj več tihnic med glasnicama. Postavim, kako bi bilo bćlji rečeno: Divišt-vo alj divi-štvo, krajns-ko alj krajn-sko, san-jač alj sa-njač, mod-ro alj mo-dro^ kap-la alj ka-pla i. t. d. Naši milostlivi škof lo često tako pisali: ®g fd^eint mir im @Iot>emf(f)en ein S8orurtE)eit, b§ e^ \o Dielc neločlive tihnice gebe, ate im S)eutf(f|en. 2Sarum foUen mir nid^t jag-ne, jek-Io, sreb-ro i. t. d. abtt)ei(en ? eg miirbe ba^ ^nč)^

• ) To pismo je natisnil že Glaser, Zgodovina slov. slovstva, III. 127*^

vendar je n. pr. iztakniti, da pismo govori o „Vorurteil", ne o , Vorteil".

11

— 154 —

ftabiren erCeid^tern, unb ba^ Slbtl^eiten am @nbe ber 3eUen leid^ter mađ)en. 50ian fd^reibt ja hođ) moder, dober, kotel, u. f . m. ^od^fteng tDiirbe st eine Slu^na^me ^nben.

Ljubo bi nam bilo zvedeti, kaj za ene misli de ste vi, dragi Gospod !.v' ti reci. Ne zamerite, de tuđi v' tak majhnih rečeh vaš svet jišemo. Al mi bi radi, de bi novi abecednik tuđi v' tem bil po volji vsih zaltopnih slovencov. Bodite torej tako dobri, in pišite mi ene verstice, in razodenite mi vašo misel. Vašimu prijatelstvu se perporočim, ino Vas iz serca pozdravim.

Vaš

V* Ćeli 30. Liltopada 1848. Dn Janez Wošnak

pr. 3)ire!tor.

Moji gospodi tovarši : Orožen, Mikuš etc Njih prav serčno pozdravijo, ter močno želijo zvedeti, kako de se kaj počutijo, ino kako de se še kaj v' Gradci godi.

XXXIII.

Mukič Muršcu. (3. I. 1849.)

Nemškutarji pri Sv. Uju. — Šola.

Častitlivi ino visokovučeni Gospod! Dragi prijatel!

Tvoja zaviipnost do mene, z kteroj si me počastil, me čez vse obveselila je, iz serca rad Tvojo voljo spolnim. Bog daj srečo, pa tuđi razsveti naše neviimne ošdbne nemškiitarje, ki slovenskiga duha nimajo ino lepo gladko slovenšino čer- tijo. Ko sim voljo našiga miliga poprejšniga Cesarja oznanil, da naj se slovenski otroki v šolah v maternim jeziki vučijo, ino jim od lepote, kero sam Mecefonti spozna, slovenskiga jezika govoril, so skoro vsi v en rog trobili, da ne bodo svojih otrok V š61o pošiljali, če bi se več slovensko kak nemško vučili. Bog njim daj razumnost opustiti svojo nemškiitarijo, kaj se mende počasi vender zgodilo bo. Slovenijo ljubljansko kaj je na svitlo prišla imam, tuđi kmetijške ino rokodelske novice, cerkveni časopis, Vedež ali časopis za šćlno mladost; pa kaj? de starejši Ijudje, ki v š61i se nobene slovenske čerkice vučili nišo, slovensko brati neznajo, še menj razumejo, nemško pa še slabeši govorijo, tedaj nišo Slovenci ne nemci. Hotivci ! Moji vučenci znajo vsi slovensko brati. Zldti prijatel! ne dvomi, tuđi jes sim iskreni prijatel slovencov, madjaršina, deslih jo znam, se mi studi, ino želim v vašo častito družbo stopiti. 4L

— 155 —

den t. M. sim Te namenil obiskati, pa nadležna neduha mi brani, zdto te ponizno prosim, le ene prijdznosti mi ne odreci. Prosil namreč sim za faro sv. Martina pri Vurbergi, ino za me je silno vdžno vediti prošnjdvce za imenuvano faro, bodi tedaj telko dober, dojdćče prošnjžvce ko naj hitrej zvediti, ino jih brez odloga, če bi mogoče bilo še te Svetke mi kratko na znanje dati, de, če bi vtegnili kteri od mene vdžneši biti, tedaj tu svojiga namena ne dosegnil, še ob pravim čaši od svoje prošnje odstopiti, ino za Sv. Volfganga pri Viši ino Temovci, ali pa za sv. Ano prositi zamorem. Ali pa je morde že sklep storjen? Na Tvoje poznano bldgo serce se popolnoma zanesem, ino pričakujem od Tebe neodlagama odgovor, ker bi mi nači prepozno ino zamujeno hodilo. ligi? grudna bivši pri višjem rudćčo nogavičneti me pital: ali bi tuđi jes deležnik zasram- vavniga pisma bil, ktero je nekdo is Ptuj na sv. stol //nevredno tak imenuvan;/ poslal? Gotovo je slovenski duhovnik pisal mi je rekel dalje, vender ne v Ptuji. Nedolžnost mojo je lehko na mojem ne prestrašenim obrazi vidil. Njegovo natolcovanje pa zadosti pričuje od krivice meni storjene. Od tega naskorem Tebe obiskaje drugo pot več. Kajkoli bodeš mi pisati blago- voljil ponesem z seboj v zemlo, ino živi duši ne razodenem čerkice. Mojo ponizno serčno prošnjo drugoč ponovim ino Ti želim vso mogočno dobro.

Tvoj nevreden prijžtel

Štipko Mukič.

Pri sv. ligi V slovenjih goricah f(f?49

XXXIV.

Miklošič Muršcu.

(1848—1859.0

1.

(9. I. 1849.)

Označba zastopnikov štajerskih Slovencev v državnem zboru. — Pokret na polju • slovenskega šolstva.

Lieber Freund!

DaB ich Ihnen auf Ihr verehrtes Schreiben vom 5 De- cember 1848 erst jetzt antworte, werden Sie gtitigst damit ent- schuldigen, dafi gerade damals die Parteien im Reichstage sich anders conftituiren zu wollen schienen, indem mehrere unserer

• ) Gl. opombo na koncu Miklošičevih pišem.

11*

— 156 —

Feinde in unsere Reihen traten. Ich mufite das Ende dieses KlaerungsproceBes abwarten, um Ihnen antworten zu kčnnen. Da der Marburger Wahldiftrict in diesem Momente im Reichs- tag nicht vertreten ist, tlber die politischen Grunds^tze des Dominkuš und Kranjc kein Zweifel obwalten dtlrfte, da ich ferner tlber meine politischen Grunds^tze mir kein Zeugnifs aufftellen kann, so handelt es sich um folgende Deputirte der Slovenen in Steiermark: Sturm, Supanc und Smreker. Sturm ist nicht nur unser Gegner in politischen Fragen, er ist der Feind, der erklaerte Feind unseres Volkes. Supanc ilt wie alle Bauem, dum und ftarrsinnig, und ungeachtet der letzteren Eigenschaft bald von diesen, bald von jenen gegaengelt, am leichtesten von jenen, die ihm Aufhebung aller Lasten verspre- chen. Smreker ist in jttngfter Zeit aus dem Lager der Linken entwichen (?) und sitzt nun im Centrum: er ist daher in po- litischen Fragen eben nicht unserer Gegner, wird es aber hčchst wahrscheinlich in nationalen Fragen werden. Obrigens ist er bekanntlich ein hčchst unzuverlaefiiger politischer Freund. Ftlr den gegenwaertigen Reichstag wird sich wohl kaum eine Aen- derung erzielen lassen, da es bekanntlich kein Mittel gibt, einen Deputirten seines Sitzes im Reichstage zu berauben. Schade, indeflen was ilt zu thun! —

Wie denken Sie aber unser Schulwesen? Ich bin eben jet'zt mit einer diesen Gegenstand betreffenden Ausarbeitung fttr das Ministerium beschaeftigt : ich glaube, ich kčnnte bei dem gegenwaertigen Minilterio in dieser Hinsicht etwas durch- setzen, und mčchte das Eisen schmieden, so lange es warm ist. Darin aber mčchte ich mich durch Sie, lieber Freund, und, wo mčglich, durch die ganze slovenische Gesellschaft untersttttzt sehen. Ich halte diesen Gegenstand ftlr den allenvichtigsten ftir die Basis alles weiterhin zu l^rstrebenden. Wollen Sie nicht einzelne Glieder der slov. Gesellschaft oder vielleicht auch die ganze Gesellschaft auffordern, diesen Gegenstand in Berathung zu ziehen ? Es muB [muBte] jedoch unverzttglich geschehen. Sie wissen, wie kurze Zeit das Eisen warm bleibt. Schreiben Sie mir darttber sobald als mčglich.

Allen slovenischen Patrioten meinen Freundesgrufi. Leben Sie recht wohl und verzeihen Sie die Saumseligkeit

Ihrem

treuen Freunde Kremsier den 9 Janner 1849.^) Dr. Miklošič.

• ) Zadnji del pisma v Glaserjevi Zgod. slov. slovstva III. 163.

— 157 —

2. (14. XI. 1849.)!)

Minister Thun. — Državni zakonik. — Miklošičev staro- slavenski slovar. — Čitanka za gimnazije.

Dragi prijatelj!

Ja sem Vaše milo pismo dobil in Vam lepo zahvaljujem za Vaše zaupanje do mene: jaz bi jako rad za voljo znane reci s Tunom govoril ali Vi ne vete, koliko je težko k njemu priti, koliko ur vsakokrat čekati treba in kako malo praznih ur jaz imam. Razvun tega, če bi tuđi Tun meni obljubil, da se reč po naši volji odločila bode, Tun in ministerstvo ne bota mogla tega izgovoriti, če mu prilike do tega ne damo. Za to Vas jako lepo prosim, če Vam je mogoče, svojo misel v prošnji do ministerstva pismeno izjasniti in prošnjo meni poslati. Jaz bi te leže jemu pisal, če ne bi mogel ž njim govoriti. Pišite mi skoro, če namenite tako storiti. Kar se državniga zakonika tiče, jaz sem od prviga dne tega mesca prost od njega : jaz ne sem časa imel vsem svojim dolžnostem zadostiti, in sem ti posel gospodu Cigaletu predal. Jaz mislim v drugih rečeh na- rodu in znanostem korišten biti.

Jaz sem pred nekterimi tjedni dovršil rečnik starosloven- skiga jezika in Vam pošiljam srbski pisano oznanilo; ne bi li Vi tako dobri bili, pa bi to oznanilo podali kterimu častivcu slovenšine? Kvasu, gospodi v semenišu in drugim Ijudem, kteri po Vaši misli bi morebiti knigo kupili. — Jaz namenim spisati knigo za branje za slovenske gimnazije: ja sem to delo počel, ali samimu mi ne bode mogoče ga dokončati tako hitro. Jaz vas za to zlo lepo prosim, ne bi li Vi meni sami poma- gali in druge dobre Slovence nagovorili, da se z meno zdru- žijo? Izgled naj bode nemška kniga za [znamje] branje (Lese- buch) ki je pred nekterimi mesci v Beču izišla. Pa ne treba, da vse bode izvorno, meni bi tuđi dobri prevodi dobrih izvo- rov po volji bili, kakor se jih nekaj ćelo v nemški knigi bere. Prej ko ta kniga ne iziđe, ministerstvo ne hoče postaviti uče- nikov slovenšine v naših gimnazijah.

Pišite skoro

Svojimu

prijatelju

Beč 14 novembra 1849.2) Miklošlču.

• ) Tega in sledečega pisma ni pisal MikloŠič lastnoročno; pisava je

pač Ertlnova. Le besedo „znamje" je Miklošič lastnoročno prečrtal in čez napisal „branje", tuđi podpis je njegov in naslov pisma.

•) Zadnji del tega pisma v Glaserjevi Zgod. slov. slovstva III. 163 — 164.

— 158 —

3. (Januarja 1850.)^)

Staroslavenski slovar. — Slovensko-nentški slovar. — Knjige za ogrske Slovence. — Staroslavenska slovnica.

Dragi prijatelj !

Mislim da ste že dobili istiske mojega rečnika : če ste pri raspošiljanju kaj troška imeli, prosim, pišite mi da Vam nazaj dam. Ne zamerite mi, da sem Vam vse za štajersko namenjene istiske poslal.

Ja sem sklenil izdati slovensko-nemški rečnik: kar sem skoz dolge leta nabral, zdaj s pomočjo svojih dobrih prija- teljev V Beču dopolnjavam. Ali če učeni Ijudje v slovenskih deželah meni ne pomorejo, delo ne bo moglo doseči tište po- polnosti, ktero toliko želim. Zato Vas lepo in lepo prosim, naj se Vam raci meni poslati če kako zbirko slovenskih be- sed pripravljeno imate: Ertel, kteri mi je od velike ponioči v mojem delu, mi je rekel, da tako zbirko imate. Ja sem dobil dve zbirki : Kopitarjevo, Rudeševo in ćelo kratko Ravnikarjevo. Poznate li Vi koga, ki bi tako zbirko imel, ali ki bi mogel in htel meni pomagati? Jaz rad platim, če kdo kaj za me včini. Morebiti bi v semenišču se kdo najšel, gospod Klajžer sami vendar.^)

V Gradcu izhajajo knige za naše slovenske brate na Ogerskem: prosim Vas pošljite mi, če kaj takih knig najdete. Naj raji bi imel Kuzmičevo Evangelje. Če drugiga ni, kupite kako molitveno knižico: ceno Vam taki pošljem.

Za neštere dni bode dovršena moja staro-slovenska gra- matika: jaz Vam jo taki pošljem.

Z bogom. Pišite skoro

Svojemu

Beč —/I 1850. prijatelju

Miklošiču.

• ) Pisava pač Ertlnova; „Ravnikerjevo" je z drugo potezo izpremenjeno

V „Ravnikarjevo".

• ) Do tod je pismo natisnil Glaser, Zgod. slov. slovstva, III. 163:|:.

— 159 —

4.

(Poštni žig: Wien, [številka nečitna] April. — Gratz, 7. April. Vsebina pisma ustanavlja teto: 1850, podpis „petek" pa da- tum: 5. aprila; torej:

(5. IV. 185O.)0

Miklošičev staroslavenski slovar. — MiklošiČeva slovnica. Janežičev nemško-slovenski slovar. — Bučar. — Berilo.

Dragi prijatelj !

Dolgo vam že ne lem pisal — ne zamerite mi, saj sami veste, koliko poslov na mojih plečih leži.

Mislim, da ste dobili peneze, ki sem jih Vam po g. Kri- stanu poslal — lepa hvala Vam za dobroto, ki ste mi jo fka- zali pri razpošiljanju mojega rečnika.

Od tište dobe sem se drugi, ali bolje prvi del staroslo- venske gramatike izdal. Meni bi jako po volji bilo, če bi ne- koliko istiskov V Gradci mogel prodati. Oba dela — Formen- lehre in Lautlehre — koštata 1 f srebra.

• ) Dokaz za letnico: 1850.

1). Miklošičev „Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti" kaže sicer letnico: 1850, a je bll dotiskan že pred koncem 1. 1849.

V pozivu na predbrojbo z dne 5. oktobra 1849 (objavljenem v. „Slove- niji" z dne 16. nov.) pravi Miklošič sam : „Knjiga je že gotova, ali se ne bo razdajala do 15. Decembra 1849, i dotod prosim, da mi se imena prenume- rantov z dnarji vred pošljejo, da bi se i ona mogla natisnuti", a „Slovenija" sama je dne 30. oktobra 1849 poročala : „Te dni je gospod Dohtar Miklošič na s vitlo dal svoj besednjak staroslavenski."

Gl. spodaj prvo pismo Ertlnovo!

2). V pismu je omenjen le nemško-slovenski del Janežičevega slovarja, ne pa tuđi slovensko-nemški del. Tuđi to kaže na april 1. 18^. „Slovenija" je dne 19. marca 1850 poročala: „Te dni smo dobili , Janežičev nemško-slovenski slovar', ki je ravno na svitlo prišel . . . Slovensko-nemški del bo tuđi kmalo na svitlo prišel" (prim. (14.) Dokladni list Novic z dne 3. aprila), vendar je prva polovica slovensko-nemškega dela bila dokončana in se je dobivala po vseh bukvarnah sele sredi aprila 1851 (Novice z dne 16. aprila 1851).

3). „Natis slovenskiga berila za 1. gimnaz, je dognan", so poročale Novice dne 4. dec. 1850; pohvalo ministra Thuna ljubljanskim snovateljem beril za nižjo gimnazijo so objavile Novice dne 17. aprila 1850, češ, da je došla „te dni", torej pač baŠ tište dni, ko je Miklošič pisal pismo.

„Novooblikarski vihar" je razsajal v „Sloveniji" in v „Novicah" v za- četku 1. 1850.

4). Miklošičevo delo „Formenlehre der altslovenischen Sprache" in „Lautlehre der altslov. Sprache" je oboje izišlo 1. 1850. V članku, ki ga je dr. D. objavil v „Sloveniji** z dne 22. in 26. febr. 1850, „Dr. France Miklošič in staroslovansko jezikoslovje", čitamo nazaduje: „Ravno zdaj smo od (Mi- klošiča) slovnico staroslovenskega jezika prejeli in v nekterih tednih dobimo staroslavensko berilo in glasovje (Lautlehre) tega narečja . . .". Staroslo- vensko oblikoslovje („slovnica") je izišlo torej kaka dva meseca prej nego glasoslovje („prvi del staroslovenske gramatike").

— 160 —

Vašo zbirko besedi sem dobil — in sem Vam za njo jako hvaležen. Pošljite mi vse kar imate in nagovorite tuđi druge, kteri bi vtegnoli kaj imeti, ker le tako bode moja knjiga, kakoršne nam za našo vbogo literaturico treba. Prosim, lepo prosim. Nemško-Slovenski del Janežičevega rečnika se mi ne more dopasti — taka zmes dveh jezikov nam ne famo nič ne hasni, ampak tuđi škodi. Mislite na Francoze, kteri pravijo: le dictionnaire de la langue c'est le premier livre de chaque nation.

Kar se tiče Bučarja, je to velki križ za me. On si je sam jako škodil, jegovo prošnjo pismo do ministerstva je, pre, tako bedasto narejeno, da so se vsi, ki so ga brali, smejali. Meni ga je jako žal — ali kaj si čem !

Še eno, pa to važno reč imam do vas. Mi si toliko pri- zadevamo, svoj jezik v škole spraviti — ali mi ministerstvu knig ne damo, brez kterih to ni mogoče. Jaz sem že Vam davno pisal, da sem sam za slovensko berilo začel zbirati. Ali slišavši, da v Ljublani nekoliko možev se je tega dela lotilo, ja sem svojo zbirko na stran djal. Zdaj pa pA slišim, da go- spodje kteri so to delo zaćeli, se ne morejo pogoditi kar se gramatikalnih form tiče, tako, da se bojim, da bi gospodje na mesto fletno oblečenega fanta nam ne bi dali staro s krpami obloženo babo. Za to sem zdaj drugi krat na to reč začel misliti in vas in vse dobre Slovence lepo prosim, da bi meni V tem poslu pomagati hteli.

Pišite skoro

Vašemu Beč V petek Prijatelju

Miklošiču.')

5.

(6. XII. 1859.) „Bildung der Nomina". — Miklošič v domovini

Dragi prijatelj!

Davno, davno, le malo Ičt po potopu obečal sem vam, moj stari prijatelj, mojo knjižico : „Bildung der Nomina**. Vem, da bote miflili, da fem svoj obet pozabil : aus den Augen, aus dem Sinn; ali ni taka, famo nifem mogel prej vam obečane knjižice dobiti: zdaj ko jo imam, bote jo tuđi vi imeli. Poflal jo bom po knjižarju: dobili bote po ti ifti priliki nekaj knjig za Koširja.

• ) Podpis ni razločen; od zadnjega zloga je razločno le §e„si",'zadnji

znak ni prepoznaten. — Zadnji del tega pisma v Glaserjevi Zgod. slov. slov- stva III, 164^.

'^

— 161 —

Komad Ustaje ta odtrgan; ohranjeno Je sledeče: Sami . . .

Gde fte letos ... ali kakor mi „tam do . . . {sigurno:

doli v) Lotmerku gučimo" v Cmreki.*) Jas sem samo sedem-

najft dni v štajerskih, koroških in kranjskih bregeh romal —

po zgubljenem zdravju!

Najse Vam tako dobro godi, kakor jaz vam voščim — te bote zadovoljni.

Z Bogom!

Vaš

3^ 59^ '^- ftari prijatelj

Miklošič.

XXXV.

Mikuš Muršcu.

(23. I. 1849.)

Kresijski komisar v Celju. — Gurnik.

Prečastiti gospod prijatel!

Kak dolgo bomo še zladki jarm Nemcov nosili? Zupet nam pošlejo perviga kresijskiga komisarja, kteri ima skazalo, de govori slovenski jezik, kteri pa vonder ne zna „pa" reci. Listneder iz Marbursa bi imel nek priti, kteriga pregovor je : 2)ie SBinbijd^en &aben aUe ^a|en gefre^en. Takih dedov ima Ćele dovolj že. Pervi komisar bo morebit tuđi nekdaj ogleda šol postal, ino mi bi terpeli nemškiga ogleda čes slovenske sole ! ? — Slovenia surge ! — .Gurnik je lepi sostavek iz Slovenie lista 6. pod napisam Lublana — na Weld'na v Dunaj tuđi v nemškim jeziku poslal, in ga prosil, naj zveste Slovence izdajavcam (Nemcam) primerijo, ino jim dajo, kar izdajavci že imajo od nekdaj. Jes ino vsi moji tovarši Te lepo pozdravimo in polu- bimo. Spomni se še kaj na Celane ino posebno na

Tvojga

odkritoserčniga prijatla

V Ćeli 23. prosenca 849 Franca Mikuša

Kaplana

• ) Iz zveze se vidi, da je to mesto tako nekako izpopolniti : Gde

ste letos na počitnicah bili? Menda v Murecku ali kakor mi „tam doli v Lotmerku gučimo" v Cmreki.

• ) Ko je Miklošič 1. 1889. postal tajni svetnik, mu je čestital tuđi

Muršec in prejel od njega odgovor: Srčna hvala Vam, mojemu najstaršemu prijatelju za tako lepo čestitanje." (V Murščevem rokopisnem životopisu, ki ga je sestavila njegova nećakinja Gerta Gomilšakova).

— 162 —

XXXVI.

Einspieler Muršcu.

(1849—1851)

1.

(19. II. 1849.)

Delitev Koroške v slovenski in nemški deL — Štajerska. Bojazljivost v Celovcu, — Matija (Cigale), Hladnik,

Ljubeznivi prijatel Slavni domorodec!

Ne^ zameri mi, da Ti na perva dva listića nisim odgovora poslal. Čakal sim zmiram na gosp. Gurnika, pa ga ni bio, in mislim, da ga tud ne bo ; povej toraj, kaj se ma s tištim listam zgoditi ?

Sedaj pa važno reč na Tvojo važno naročbo. Z' žalostnim sercam smo tište verstice v Sloveniji brali, da naša mila Slo- venija se ne bo vstrojila ; in Tvoj dober svet, da bi imeli spod- bodno pismo na naše poslance odposlati, je moje rodoljublo serce prav ganil; hvala in slava Tebi, in vsim pravim Slo- vencam; alj ja Ti očitno povem, tisto pro memoria se mi ne upamo napravati. Že na zostavek v' Sloveniji, kterega smo tuđi po posebnim natisu med Slovence razposlali, namreč: „da se Koroška naj na 2 kroga, slovenskega in nemškega razdeli", je po Celovcu in Koroškej tak hrup in krič postal, da so vsi uradniki odstopili od slov. družtva, in mislil sim, da me bojo odpodili kakor Ijub : Matijeta. Kaj bi še le počeli po tem ? Našo družtvo toraj v nevarnost razida pripravimo, — brez da gotovo in resnično vemo, da bode Sloveniji pomagano.

Potle, kakor donašne f(atr). SentralBl . . . povedo, ima Ko- roška pri Kranju ostati; naj le nesramni in nesiti Nemci be- račijo, da se tega vbranijo ; mi Slovenci stojimo na strani der- žavnega zbora, in bomo brez dvombe premagali. — Alj za vas je drugači; vi bote mende pri Nemcah ostali: alj jes terdno zavupam, da bojo vaši slovenski poslanci v' deržavnim zboru to reč sprožili, in podperti od drugih za etnograf ično razde- Ijenje Austrije se borečih poslancov pobedo obderžali. Bog daj srečo! Slovenija je nam potrebna; namesto koroških Nemcov hočemo Vas v bratski zaves!

Vi se prav možko in junaško pekate s nemškimi novicami V Gradcu, in vse terdi, da imate vi prav! Ja tista neslana sanjarija od tište Tevtonije je prav neumna roba, alj vender skrite želje pokazuje, da bi imeli Nemci tud za naprej gospodi, in Slavjani hlapci ostati: pa to je po Matijetovim: „Smuk črez verh!" —

— 163 —

Tuđi mi mislimo naše Celov: novine poprijeti, alj le zavolj reakcije, zavolj ostudnega černenja deržavnega zbora. Nesil sim k vredniku neki zostavek, da tuđi naj se Korošci povabijo k napravljenju tako zvane ,,9Sertrauengabreffe" — alj ni hotel jo primiti; pri nas račja stranka strašno gospoduje, in na slov: družtvo stermo gleda tako, da vsi bojeći odpadejo: Kukavice!

Ljubljansko središno družtvo tuđi nam ne posije odgovora ; kaj je le v Ljublani? mislim tuđi tam raki žvižgajo ministe- rijaljne pesmi: „nazaj, nazaj**; pa zavupam, da bodejo v' kratkem umoknili.

Naš predsednik Dr. Hladnik bo nas zapustil ; škoda celimu družtvu! le samo to nas tolaži, da bode tuđi kot vrednik Ljublj: nemških novin za Slovenijo se trudil in scer s' večim posled- kom; alj kaj bo s nami? ni jedniga prav izkreniga Slovenca, in če ja predsedništvo dobim, tak še ti uradniki, ki jih imamo, odbežijo; bomo vidili kaj bo, škoda, da ni Matijeta; to bi bil mož !

T Bogam!

Tvoj prijatel

Celovec ^ 49. Svečan

2.

(11. II. 1851.)

Murščevo ^Bogočastje" . — Gofine, — „SUdslavarca" . — Zakoniki.

Preljubi moj prijatel!

Tvoj listič je me prav razveselil, ker že od šolskih praz- nikov sem na kaki odgovor čakam. Ko si še u Murecku bil, sem ti pisal, da bi bilo za naše knjižoterstvo, za naše slovstvo, za našo sveto in pravično reč, in tuđi za te mnogo koristnejše, ako bi ti bil svojo lepo spisano in za Slovence živo potrebno knjigo u navadni pot knjižoterstva spravil. Ojstro in preobširno sem ti bil pisal, morebiti, da sem te razžalil, — alj bratec moj ! verjemi mi, le iskrena Ijubezen do tebe in do naše stvari me je gnala. M. Majar, Navratil, Cafov, Razlag, vse naše zvezdice so hvala Bogu! te spasonosni pot nastopile; bodejo več robe izprodajali, in slovenščini bol j koristili. Za to te lepo prosim, ako misliš sopet kej natiskati dati /.'da bi se le skoraj zgodilo !.*/, ceno svojega delca tako napravi, da bodeš u stanu, navadne 25 odstotke dovoliti. Saj morebiti tuđi že sam občutiš, kako polževo in žalostno je naše knjigoterstvo. Knjigovesci se s razpošilanjem knjig ne pečajo, in za 107o tuđi nemorejo, ako nočejo škode terpeti; knjižice, Ijudem tako koristne, pa u kotu ležijo in plesnovajo, dokler se kaka dušica za nektero ne oglasi. Za tega del tuđi nobenega knjigovesca nisem naprosil, temoč

— 164 —

tvoje „Bogočastje** Leonu pustil, ki je tuđi knjigokupec, in kamor tuđi več ljudi priđe knjige kupovat. Baral sem ga, koliko je kaj bogočastja razprodal; on mi je odgovoril, da tega še sedaj povedati na tanjko ne more, pa je pristavil, to pa že vem, da velike sile ne bode, ker za 10% nisem u stanu knjige razpošiljati in priporočevati. Bodem ti pisal še te mesec. —

Ti misliš, da jas kej na tihem spisujem; povem, da sem že vse pripravil in nakupil, slavnega Gofine posloveniti, pa — kakor čutiš! je Stidslavarca spet oživela, in to podpirati se ne da odložiti: periculum in mora. Na Koroškem je Praus skoraj vse naročnike zgubil: pa se že sopet za Stidslavarco piplejo, bode, bode! Le tuđi vi iz Gradca pridno dopisujte, s Kranjci tako ni nič početi, oni bi nam radi vse pokazili, da bi le mogli. Podajajte Germanu, našega Rudmaža pa le tuđi hvalite, on gotovo zasluzi: bodeš že čital u „Bčeli". — Viribus unitis mora biti naše geslo ; kar mi sprožimo, to tuđi vi trobite, in tako viče versa. Sedaj se vam na Štajerskem naj hujše godi; pa vendar ste vi u resnici naj boljše na njem, ker imate narod že izbujen in že na nogah; to pričajo pečati. Pri nas pa tega še ni čutiti; pa tuđi pri nas se bode slovenski duh oživil in ojačil: že ustaja!

Ti bi rad vedel, kako je s' našim deželnim zakonikom? Janežić ga ureduje, in je dobil za vsako nemško-slovensko polo 3 raj: 30 kr. srebra; ravno tako so se prerajtovali oglasi u novinah. Alj sedaj od novega leta ni mogoče, tako prerajtati, ker se postave iz deržavnega zakonika u deželni ponatiskajo. Zato se je tuđi na ministerstvo dalo, da celoletno plačo za prestavljavca odloči. 300 rajn : je veliko premalo : za to bi tuđi ti ne [bil] imel prestavljati ; naj plačajo po 5—600 rajn. ni preveč. Kako pa kej prestavljaš? Še nisem vidil vašega zakonika; vem, da ti bolj po slovensko prestavlaš, kot u Ljublani in tuđi u — Beču. Jaz se imam za znanega Slovenca, pa vendar moram naravnost obstati, [ne] da tih zakonikov ne zastopim, ako nemški text ne berem. Vse tako terdo, tako zamotano, tako abstraktno, vse tako po nemško, da bodemo, če po volji tih gospodov pojde, dobili nemški stil u slovenskej obleki. Prosim te, da si kak zvezek [-ik] našega zakonika od leta 851 dobiš; beri, to je po slovensko ; prosti kmet lehko zastopi. Tistih ab- straktnih besed, tistih dolgih [so]stavkov ni; tuđi tehniških besed se ogibamo, — jih bodemo najprej u sole, in potem še le u postave dobili. Bojim se, da bi prestavlenje deržav: za- konika našim sovražnikom priložnost ne dalo, nam vse podreti in nam škodovati.

Zdravstvuj! S Bogom!

Celovec V 51 And. Elnšpleler

<.,

— 165 —

3. (13. in. 1851.)

^Bogočastje*" , — Slovenski prevodi zakonikov. — Matija Majar. — Einspieler prosi v Beljak.

Predragi moj prijatel! Ljubi slovenski brat!

Dolgo sem Te nal čakati na svoj odpis, in vendar Ti še tako pregodno pišem, da Ti nisem u stanu vse pisati, kar bi Ti rad od meni zvedil.

Zraven leži rajtenga od Leona ; se bodeš prestrašil, videjoč, da je Leon le tako malo Tvojega bogočastja predal. Imaš pri Leonu dobiti 8 rajn: 11 kr: povej, kaj ima Leon š njimi storiti. Žalostno je, ljubi brat! tako slabo kupčovanje, pa bode že boljši. Bodemo u Bčeli pri pravej priložnosti „Bogočastje" pri- poročevali za šolska darila posebno na koncu Ičta, — bodemo Rudmaža prosili, da bogočastje na svojem potovanju dehantam in fajmoštram priporoči; alj bi Tvoje Bogočastje ne bilo prav za slovenske latinske sole? potegni se za to. —

Zastran plačila g. Janežica za prestavlenje zakonika Ti dones še ne morem kaj gotovega pisati; to je res in gotovo, da je poglavar ministerstva [pr] nasvetoval, Janežicu 450 fl za leto plačevati. Res ni preveč; dela je strašno, u Ljublani ima 600 rajn; za 300 rajn: ne prestavlaj, za božjo voljo bodeš sebe in drugim vse pokazil.

9. marca je bil za nas u Celovcu vesel den: je bil naš Matija Majar pri nas; on Tebe in druge vlastence u Gradcu prav serčno pozdravi. Postavili so ga za provizorja u fari Klančah na nemškej strani, 3 ure od Celovca, sedaj bode več- krat u Celovec prišel, — alj sedaj sem pa jaz iz Celovca kom- petiral; prosil sem, da bi me za kateheta in vodja nemških šol u Belaku //Villach.*/ postaviti blagovolili. Kompetentov je nas 9, med njimi jeden fajmošter, ki že več kot 20 let pastiruje, in jeden dohtar bogoslovja, ki je 4 [5] leta pred meno ; ne vem, kaj bode ; rad bi imel tisto mesto, pa Nemci in nemški korarji bodo mene gotovo černili in podkopovali; upam na škofa in — Rudmaša; pa upanje je slabo. Lepa priložnost, Rudmaža

Erav poznati, — alj je res to, kakor se kaže. W nekterih dneh ode prišlo na den. —

Kej drugega ne vem pisati, kakor to, da Te lepo prosim, za Bcelo kej poslati! Zdravstvuj! s Bogom!

Celovec V 51 And Einspieler

Kakor hitro zastran plačila kej zvem, bodem pisal po Tvojej volji.

— 166 —

XXXVII. Fran Muršec dr. Josipu Muršcu.

(27. II. 1849.)

Frana Muršca prevedeni spis za mladino. — Volitve v Frankfurt.

Visokovredni gospod! Predragi moj prijatel!

Njihov list od 25. t. m. mi je neizrečeno veliko veselje in radost vzrokuval. Hvala Bogu, da je moje slabo izdelanje v Njihove roke priti pustil! zdaj sem vesel in se v Gospodu serčno radujem, ker sem zagotovljen, da bodo taisto vseh pre- grešk, kterih je velika množica, očistili in tako vravnali, da bo taisto dušni korist naši ljubi mladosti, ktera mi je močno na sercu ležoča, v pridočim prinašalo! Našli bodo sosebnosti, in mnogo pogrešk gledaje na slovnico, našli bodo tuđi poman- kljivosti ne majHne v zlaganju besed in v pravopisu, pa ravno zato Njih prav serčno prosim, naj se ali potrudijo, da bo vse lepo vredjeno, in ako toliko sosebniga v mojem slabem izde- lanju bodo zapazili, naj, prosim ponizno, ne pozabijo, da sem 6. let med našimi horvaškimi brati živel, in ravno to je zrok, da sem se morde preveč taistim pisaje nabližal zapustivši vo- ditbo naših krajnskih bratov.

Rad bi bil tako pisal, da bi v korist bilo naši, krajnski in koroški mladosti, pa oh! pred Njimi in vsem svetom bi hotel odkritoserčno spoznati, da sem se dalje od dosegnenja mojega v duhu narisaniga konca odvernil, ko sem misliti za- mogel; pa hvala čudnovitimu vižanju božjimu! to me zdaj ne plaši, ker so me odpertoserčno zagotovili, da se bodo Oni — iskreni slovenc, — moj nar dragši prijatel dostojali za me močno napenjati, da bo kniga, ktero sem poslovenil, meni v veselje in radost, ljubi mladosti pa v dušno korist in srečo po Njihovem pripomaganju na svitlo dana ! Naj ali poprimejo ne- priličen posel in naj, Njih serčno prosim, natis in rokopis po- pravlajo, dokler bo se ćela kniga na svitlo dala, in naj znajo, da bo Njim vse dni mojega živlenja mojo razveseljeno serce hvalo vedlo in dalo!

Kaj se dotiče volitve v Frankobrod, bom si perzadeval po volji „Slovenije" po moji moči z Ijudmi in gospodmi, s kterimi bom kaj opraviti imel, se vročo pogovarjati, da se kaj taciga ne zgodi, kaj bi nam škoduvati zamoglo.

— 167 —

Serčno Njih pozdravljam, še enkrat za vso Njihovo pri- pomaganje ponizno prosim in sebe v pridočo v Njihovo Iju- bezen, in prijatelstvo priporočaje ostanem

Njihov

hvale dolžen

V Borli y 49. in zvesti prija-

tel Fr. Muršec. XXXVIIL

Cigale Muršcu.

(1849—1850.)

1.

(23. VII. 1849.)

Narodnost v Ljubljani. — Dr. Ulepič, dr. Miklošič.

Častiti gospod!

Na Vaše pismo druziga odgovoriti ne vem, kakor de z Ljubljančani ni nič. Od tukej ni mogoče deputacije skupej spraviti, razun nekterih rodoljubov, kteri veljave nimajo. Večina je oterpnjena, pohlevna, t. j. od birokracije in duhovšine (nota bene krajnske duhovšine, ktera se bistveno od drugih loči) s takim duham navdana, ki jih za hlev pripravne stori. Ako bi Ljubljančani ministrovali, bi sedanji naši gg. ministri, ki z narodovo voljo tako vganjajo, na narskrajniši levici sedeli. To 'je zadosti rečeno, pa vendar res; ali se bodo že kesali, kader bo prepozno. Od Krajncov [se] ni torej v ti reci prav nič pričakovati; edini Dr. Ulepič, ki je zunej pri ministrih, bi lahko kaj pomagal; ali njegov Bog je le trebuh, on še zapopadka nima ne le od domovine in narodnosti, temuč tuđi ne od SBaterlanba. Kar pa od g. Miklošiča pišete, je res, de bi lahko kaj pomagal, ali tuđi on nema prave Ijubezni do domovine, je prečastilakomen in boječ. G. Ambroz je meni povedal, de Miklošič tistih toliko podpisov na slovensko prošnjo še ustav- nimu odboru (9Serfaffunggau§jđ|ufe) v Kromerižu naprej položil ni, kar bi bil vender kot domorodec storiti mogel in moral. Dobro bi bilo, de mu v ti reci pišete. Kar je v 53. listu Slo- venije V nagovoru: Slovenci! pisano, je od mene in sicer na pismo g. Živca iz Dunaja, ki je leto od ministerskih svet- vavcov iz Goriškiga in Istrijanskiga (Gorjup in Vlah) zvedel. Neke dni pozneje je pisal tuđi Dr. Dolenc v enakim smislu, ter je tuđi povedal od Apelacije v Celovcu, kako de bo raz- deljena. — Pri zgori popisanih lastnostih Ljubljančanov zlasti pa tiskarske porote (Sur)^) si morete misliti, kakšno de je zdaj življenje vrednika. Pozdravite g. predsednika, in druge druž- benike in ostanite z Bogom

V Ljublj. V 49 Cigale

— 168 —

2.1)

Državni zakonik. — Komisija za juridično terminologijo. Rak prezident v Celju, — ChorinskL Šlojsnik.

V Beču f I "49 Spoštovani gospod!

Morebiti, de ste že slišali, de je ministerstvo meni izročilo prestavljanje postav za slovenski državni zakonik, in sicer že od II. dela naprej jez delam, če prav nisim stanovitne službe dobil, ampak le protjiforifd^. To delo je važno, ali tuđi težavno, nikoli se nisim za posebnega slovenskega pisavca imel, za torej bi Vas lepo prosil, ako zakonik dobivate, kar ne dvomim, de bi mi svoje opombe in tuđi nasvete poprav od časa do časa poročiti blagovolite ; prav hvaležen Vam bom, in sveta Vašega ne bom zanemaril. Kar me posebno k ti prošnji sili, je to, de mi je med vsemi prestavami vkazov za odvezo zemliiš, ktere sim iz provincij dobil. Vaš prevod narbolj dopadel. Upam, de mi ne boste v tem odrekli.

Komisija za terminologijo se je, kakor ste brali, razšla; ali delo rii dokončano, saj za natis še ni pripravljeno, in mi bi imeli po mislih darovitega ministerstva za-stonj zdaj delati, in prepisavati i. t. d.

Ko bi kakšne diete dobivali, bi jez hotel ffliirftenab^iigc na dobrem papirju slovenskim imenitnejim pisavcom v pregled pošiljati; tako pa bo težko kaj. —

De ne boste preveč veseli, de je Rak, ki sicer slovensko in ilirsko dobro zna, v Celji president postal. Vam pišem, de je on tišti gospod, od kterega.je ne davno Slovenija povedala, de naš jezik novokrajnšino imenuje in od fogenannte Oteid^* ftered^tigung govori. Tode on obrača plajš po vetru in se okolj- nostim primerja. Od našega Chorinskiga zvem, de le bese- dice slavjanskega ne zna, de je pa skoz in skoz pošten in liberalen mož, kakoršnega Krajnci potrebujejo, in de, če prav se je nad to volitvijo sam zavzel, je vender sklenil pokliču se vdati in tuđi slovenšine se poprijeti. Šlojsnik zna dobro slO' vensko, star naročnik Novic, in je sam na naš ,,9ieba!tion^* bureau" opombe poslal, zastran slabo poslovenjenega občinskega reda. Sicer pa pozdravite znance in izvolite odpisati. Z Bogom.

Cei

Vaš

Cigale

2lbbreffe: abjugeben im JRebattionSbureau be^ SReid^ggefe^* btatteg.

») Prvi del tega pisma je natisnil že Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 89:1..

— 169 —

3. (Leta 1850 in sicer nekako 7. febr.)^)

Državni — deželni zakonik, — Majerjeva „Pravila itd.

Častiti gospod!

Ker menim, da mora biti v tej reci neka zmota, Vas pre- den zakonike pošljem, še poprašam in za odgovor prosim, ali res namestnija hoče, da bi se zakoni iz drž. zakonika p e r extensum v deželni zakonik stavljali; jaz dvomim, saj po postavi to ni. V deželni zakonik gre samo naznanilo zapo- pada držav. zakonika, in pa deželne (na deželnem zboru storjene) postave in vkazi deželni h oblasti. Samo deželna ustava Štajerske dežele bo vtegnila v Vaš list priti, ali to te Vam poslati ne morem, ker naša ©taatgbruđerei toliko dela ima, da se slovenskih reci kar*-^) ne poprime. Ako Vas bodo silili, ustavo posloveniti, se upirajte in pustite raj na naš bureau pisati, da se ti gospodje zdramijo in da bodo tuđi Slovencam postave dohajale. Da lanskih listov 9. in 10. niste vdobili, se mi čudno zdi, letos pa jih tako več ni kakor 4. 10. in 13. in dans ali jutri bode [i] 5. na svitlo prišel. Će pa le vendar jih želite. Vam bom že pošiljal, vendar mislim, da bi to lahko tam opravili pri namestnii, storite etne (Sinlage in prosite, da bi se poskerbelo, da sem Vam po redu iz Dunaja pošilja. —

Zahvalim za Vaše opombe, nehterih [e] sim se že prejel ; prosim še zanaprej. Tuđi to Vas prosim, držite se v zakoniku Svoje gramatike, ne pišite tako, kakor zadnji sostavek v Slo-

Cigale se v pismu ozira na Murščev „zadnji sostavek v Sloveniji,* ki govori med drugim o končnicah -iven, -aven. Ta Murščev članek pa se nahaja v „Sloveniji" z dne 11. januarja 1850.

Datum nam pomagajo ustanoviti številke državnega zakonika, ki jih imenuje Cigale v pismu: Četrta številka je bila „izdana in razposlana" 8. jan. 1850, deseta številka 18. januarja 1850, trinajsta dne 29. jan. 1850; — 15. šte- vilka je bila izdana in razposlana v edino-nemškem izdanju 7. febr. 1850, a „v pričujočem dvojnem izdanju" dne 26. apr. 1851. Cigale je pri številki „15" prečrtal enojko, čita naj se torej „5" ; peta številka zakonika pa je bila izdana in razposlana v edinonemškem izdanju 9. jan. 1850, a „v pričujočem dvojnem" 15. maja 1850.

Na 5. (nemško) številko ni misliti, ker je omenjeni Murščev članek pozneje izšel, na dvojezično pa pač tuđi ne, ker je 15. maj predaleč od 11. jan., ko je „Slovenija" objavila Murščev dopis. Najlaže bi zato bilo misliti na izdanje z dne 7. febr., torej vendar le 15. številko zakonika (a ta je bila nemška!) in bi morali misliti, da se je Cigale v naglici motil.

Muršec je v „Sloveniji" z dne 12. febr. 1850 priobčil zopet en članek; ker imenuje Cigale Murščev članek z dne 11. jan. „zadnjega," je jasno, da je pismo pisal pred 12. febr. 1850. V dobi od 11. jan. do 12. febr. zapeto Številko zakonika ni mesta, pač pa za 15.

Torej je Cigaletovo pismo pisano nekako 7. febr. 1850.

^) Muršec pripisal: najnČ nćti.

12

— 170 —

venii od Vas /namreč v [listu] tistem dopisu iz Gradca [zastran], kjer med drugim tuđi zastran končnice iven, aven prašate. Ondi je bilo pisano : moraju, in morajo, žene in ženu, in take nedoslednosti, kar gotovo slovensko ni. Majarjove Pravila se morajo častiti [čitati] kakor delo iskrenega, skozi in skozi poštenega rodoljuba, to je res, ali tajiti se ne da, da se mu nekoliko mesa; n. p. kje je mogoče pred [poštenim] pametnim človekom po pravilih, ktere on postavi, izgovarjati in braniti gen. plur. ženah, mužah , ? kakor tuđi že nekdo v Slov. Čbeli slepari. Kam pridemo s to čobodro! — Neki Serb Kurelac, ki, kar prozo zadene, je prvi za Vukom, že piše gen. plur: žen. Vuk sam piše le: žeena, ker se h ne izgovarja. Zakaj naši reveži to jemljejo, kar Serbskimu jeziku največo nečast dela in kar po mojih mislih se ima ravno tišti osodi pripisati, po kteri so vbogi Bulgarci ćelo svojo deklinacio zgubili. Ljubi prijatel! Ali ste že kje brali, da bi bilo ljudstvo po konvencii prerajtan jezik prejelo, kakor Majer hoče?

Drugi hočejo, da bi se po serbsko pisalo. Dobro! Ali kateri Slovenec ima čelo in si upa reci: jaz znam srbsko. Po mojih mislih ga ni nobenega; zakaj Stanko Vraz ne zna več slovenskega, je torej več Srb; in od Srbov je tuđi znana reč, da jih komaj petorica (še te je težko dobiti) prav po srbsko zna. To so moje misli. Prosim za odgovor. S Bogom

Cigale

XXXIX.

Korošak Muršcu

(31. VII. 1849.)

Gorice pri Framu. — Korošakova slovenščina.

Preljubi, dragi moj JožekI

Ne zameri mi, ki Ti na Tvojo posledno pismico, kero fem s* ferčnim vefeljom prijel, tak dolgo ne odgovorim. Jas bi Ti moga gorice v' Radiseli g. Denika popisati, no glej to je težka reč, vfe tak prevdariti, kaj bi vredno bilo, no ki bi fe tvoj fnanec nebi preftrašil, no od kapa pobegnil. Jas fem gorico š čednim pametnim možom pregledal, no najšel, ki je za res lepa

f priča, le pravega, fkerbnega vlaftnika bi mogla imeti, ki bi njo v* pravem asi opravlal, obdelal, tak bi bila kaj vredna. Naj pervič ima, kaj je ne po- zabiti dva dobra pota, po kerih le ta vfe lehko, ja ćelo v' kučiji prepela, gorice neležijo previfoko, pa tuđi ne prenifoko, polek fo 3 hrami, vfi več ali menje za popravlati, eden kak fe meni vidi ćelo za novo poftaviti, da niše niČ nepopravla, no v dveh niše ne prebiva, tak more po čafi vfe konec vfeti, drugi hram za veincerla še vala kak je, no je s ciglom pokrit. Pri 3. hrami, ker je tuđi gospočki hram, je v' femli lepa vifoka klet, na kleti ena velka gošpoška hiša, kuhnja, kamra ali hraniulca, fadi hiša za Vejncera, no preša, vfe v' frednem uftani, to je ne preveč fapušeno, pa deno ne v* dobrem ftani, kaj še fe da z' malimi potroškami popraviti, toti hram je z* flamoj

— 171 —

pokrit, preša je tuđi, kak mi je veincerl povedal za popra vlati, hram i fo prasni, nebene pritikline je tam vidit. Gorica meri fdaj, kak je meni rečeno bilo, 14 plugov famega tersa, ino 3 — 4 plugov je njiv, košenine z' fadnim drevjom. To je resnica, da fdaj gorica več tersja ima, kak je prej imela, pa kelko ravno, to ne morem poveđati, lepi kos ali falat fe vidi novo zasa- jenega tersa, fe lehko na razno pozna, kaiti je fdaj najlepši no močnejši les. Tuđi je gorica na fvunešno viđenje še ne preveč fapušena, tersja no famega mlađega je fadofta; za en oral je famo letos pogrobanega, kak fem vidil, p9 to je, kak čujem, da tersovje pri grobanji premalo vživeža dobi, no na taka >rtio dolgo obftati no prav roditi nemore, femla je dobra pešnata, fuha, ters rad nosi, či le to fvojo dobi, no fe v' pravem čaši opravi ; dofdaj je tota lepa gorica mkdar ne bila v' pravem čaši okopana no opravlena, še fdaj za drugo kop kopfejOk "o bodo kopali do jeseni. Resen je, da je gorica to no tam fapušena, pa to je tuđi resen, ki je to no tam lepi no fam mladi ters, kaj pri tak velki gotki no pri takem vlaftniki ne more drugači biti; tota gorica nič bol ne pogrdi, kak praviga, fkerbniga no v' fačetki z' penezi oskerbleniga vlaftnika, ona fe bo v fvojem čaši perta njemi hvaležna fkazala s tem, ki bo njemi najbolšo vino^ kero v' našem kraji perrase, pemesla, ki bo lehko v dober denar ga fpravil. Pod goricoj fo njive, košenina z' fadnim drevjom ; telko kerme perrase ki se 3 krave no či je letina tuđi 4 redijo, lepi kraj za fadje, le fkoda, ki niše fadnega drevja ne fadi, no že vfajenega niše prav ne trebi, kaj bi to bil za lepi fadni vert! — Še todi morem pove- đati, ki fe vfa tota reč vkuper derži, gorica lepo leži perta poldnevi no ve- černemi Sonci. Sdaj fe bara, kaj bi tota reč vredna bila? Na to Ti jas to odgovorim, kaj je meni čedni no fkerbni mož no kmet, keri je pred nekimi letmi en kos ali falat totih goric imel, no g. Deniki prodal za travnik, od- govoril : Da bi jas fdaj mlad bil, je on rekel, jas bi fe ne bi bal totih goric za 14000 fl srebra kupiti, tak jas is teh befed fklenem, ki bi fe tote gorice za imenovano ceno dobro kupile, no pošteno vredne bile, no jas mislim gorica bi, kaka je fdaj za 16000 zadofta bila plačana, no to je po mgjem računi naj višiša cena; jas tak računim: v toti gorici, či bi prav vredi no obdelana bila, bi moglo, kak pri nas gorice rodijo, v' enem leti 60 no še več Startinov vina prirafti, Startinjak fe proda za 60 fl — dale fam računi. Da fdaj pervo leto tak ne more biti, to tako veš. Gospod Rajner, keri v' Graci nekdi prebiva, je imel pred g. Denikom tote gorice, od njega bi fe tuđi morebiti kaj zvedlo, či je že ne umerl. Pa najboT bi bilo, da bi ti fam ali s tvojim fnancom na en den na želesnici k' meni prijašal, no mi bi na tihem no fkrivnem vfe lepo pregledali, no fe kres neko pomenili, kaj fdaj nemorem popisati, no mi tuđi v' glavo ne padne, od mene je k' gorici samo pol vure, kaiti dobro je, či kupee tifto reč, kero želi kupiti, fam prej vidi; vfaka hiša ima. fvojo fončno ino fenčno stran, enemi fe dopadne, drugemi ne. Dale, či misli tvoj fnanec tote gorice kupiti, naj ne pozabi poftaviti: kere gorice, do kere meje no kaj vfe, kaiti tote gorice fe dajo tuđi raster- gati no na kose ali falate prodati, kere je g. Denike poznej bil kupil, no to zna zrok biti, ki je g. Denike tak razločno ceno poftavil — on še tuđi ima druge reci grunte etc na odaji, pa vfe previfoko ceni, kaj je ne vredno. — Sdaj nič več nevem, kaj fem ve'dil, fem ti povedal, Či pa bi še od ene ali druge reci bol na tenkem kaj rad vedil, le piši mi, jas ti čem s' vefeljom či le morem, razjasniti.

Mojo flovenšino no moje pregreške dobrovolno prenesi. Sačetek more biti, vaditi fe moremo v ftarolti, kaj fmo neki v' mladofti zamudiii, tvojo flovnico prebiram, kak pervenc, pa v' moji ftari herbanji nič neče oftati. Kak fe kaj občutiš? fi fdrav? boš šal letos v* toplice? pri nas še je vfe pri ftarem no tiho, le pridi kak najhitre, tuđi prej kak v' jesen, ti ja veš,

12*

— 172 —

ki Te radi imamo, no fe vefelimo Tebe viditi. G. Caf Te lepo pozdravi, on z* mirom piše no kroži, le tuđi ti piši no kroži za nas Slovence, kaiti maš glavo no ferce na pravem kraji. T Bogom, perhrani mi v' Tvojem dobrem ferci nek kotek, kaiti jas fem, kaj fem bil ino bom do fmerti

Tvoj veren no fveifti prijatel Frajheimu 31/7 849 M. Korošak

XL. Ertl Muršcu (1849—1880.)

1.

Miklošičev staroslavenski in novoslovenski slovar.

Beč, j\ 1849. Častiti gospod!

Dnes sim tri staroslovenske rečnike, gdere so mi g. Dr. Miklošić dali, na pošto dal. Jaz zato pod takvim povitjom (kiri se pravi: Kreutzband) pošlem [al], da samo četerti del košta. Dr. Miklošić začnejo novoslovenski rečnik pisati, ino zato po- trebuvajo slovensko-nemški rečnik od Murka. Imajo že dva, pa bi še radi ednega imeli za svoje pomagavce; zato vas prosijo, da bi jim taksi rečnik na dva meseca posodili (v* Beču se.neda nigdi dobiti). Ći niše v' kratkim v Beč ne priđe, kiri bi ga z seboj vzel, te mi ga pošlite zkos pošto pod: Kreuz- band, jas bom ga že Doktoru uročil, zakaj da dostikrat ž njimi govorim, da jim tuđi pomagam toti rečnik pisati. Pred vče- rešnim je eesar svojo zimsko staniše v' Beču vzel, pa niše ga ni perčakal, niše mu ni „živio" zakrikal. Gofpod Herga, magister chirurgiae se Njim priporoči. Pozdrav od tukej- šnih Slovencov na vse v' Gradci prebivajoče Slavjane. Hvala Njim, da so me gosp. Miklošiću priporočili, taj so meni že dosti dobriga storili.

Priporočim se — z Bogom — Živio. , ,- ^ ..

^ ^ Ivan Ertelj

Josefstadt, lange Gasse Nr. 34 nb. Erde Thtir 18.

■ 4

2. Čestitka za zlato maso in spomin na prejete dobrote,

%xa9i am 27 guli 1880 . Euer Wohlgeboren!

• Hochgeehrter Herr Professor !

%zm SSerne^men riać) feiern Euer Hochwtirden in ndd^ftcr 3^^^ ^^^ 50 jdl^rigež ^riefterjubilđum.

— 173 —

(Srlau6en @ie mir ^^nen au« biefem Stniaffc tneirte tiefgefu^Iten auf* riri^tigen ^(urfmiinfd^e bArjubringcn. 9Jlit groger ©crul^igung unb (5Jenu^* t^uung fSnnen @ie auf ba^ beuftogene l^atbe ^al^rl^unbert ^urficfbliđen ! S9Sie tjielen, bielen ^llnglingcn unb jungen mdnmvn i)ahen ©ie buvđ) fRdtf) unb 3:5at, burd^ ^firc einflufereicfien ©mipfel^fungen unb burcf) 3^re mal^re batcr* lic|e greunbfcgoft ben ©runbftcin ju i^rcr !ilnftigen Existenz, ju il^rem !unftigen ©lude gelegt!

^d) 6in nur (jiner t)on bicfcn SSielen, ber al§ ^iingUng bct^ ^lilđ ^atte, unter 3§re feegenf:penbenben fjitticfie ju gelangcn unb bcr jcjt, felbft fđ)on ein (SJrofebater mit graucn ©aaren, nođ) immer mit grdfeter ®anfbar!ett im ^crjen an aUt bit bielcn SBo^ltl^aten benft, bie @ie i^m in feiner S^gcnb cr* tt)ieien ^abcrt.

^ag tt)drc au§ mir armen, ettern* unb fubfiftenjiofen ©tubenten gc^* n?orben, menn <Bie fic^ nid^t meiner angcnomen unb mir burđj il^re crfoTg* reid^en (Smpfel^Iungen bie (Sjiftenj mal^renb meiner ©tubicn bcrfc^afft ^ćittcn?

3!Jleinen 5^inbern l^abe iđ^ biež oft erjo^lt unb iđ) merbc e§ aud^ mei* nen ©nfeln erjđ^len, mcnn mir dJott lange genug ba^ fieben fc^enft, ba^ ^of. Muršec mein grdfetcr SSo^lt^fitcr mar — .

(£^ bteibt mir nur nođ| ber 2Sunfđ| ilbrig in bie gtiicEIid^e Sage ju tomen, alž gcbcugter ^rci§ nac^ mcinem gotbenen 5(rjte§*Jubilaum ^f)mn jur biamantenen Primiz abermalg meine unb meiner ^f^ađifomen ^lucfmilnfđje unb ^anffagungen mieber^ol^Ien ju t&nmn.

2eben @ie gliiđUcfi unb geniefeen ©ie fro^ bit (Srnte ^f)xtv morali fd^en mu§faat, bafe ift ber fe^nlic^fte 'SSunJr^

gi^re^ emig banfbaren

XLI.

Ciringar Muršcu

(20. I. 1850.)

Ravnopravnost na poštu — Slovensko društvo v Gradcu,

Dragi gospodine prijatelju!

Tuka Vam pošlem priložen nemečki sostavek s toj prošnjoj, da ga slov. družtvo u Gradcu popili, pobr.usi, pristavi, popravi kar je pomanjklivega, potem pa ga izročite vikšemu poštah upravitelstvu u Gradcu. Slovensko družtvo naj podpira nas; potem dajte ga (ovaj sostavek) u Gracarcu, ali ako ga ona ne vzeme, v „Union" ali „Sadflavifche Zeitung" s tem naročitim, pristavkom: Gracarica, ki bi morala zastupati oba naroda u Štajerskoj, nije hotla ovoga sostavka uzeti. Kao sem rekel, najpred se ima ova pritožba vikšemu poštah upravitelstvu iz- ročiti (slobodno pod mojem imenom), potem še le u Novine poslati, s tem početkom: 3lm x Januar 1850 murbe ber f. t D. ^. 91. 2(. as. in ®rofe eine 95ejđ|tt)erbe folgenben 3nf)alte§ jur (Sntfd^ei- bung tjorgelegt (ali kako se vam priličneje i bolje zdi). Iz tega so- stavka lahko vidite, kakšne ljudi imamo u Sloveniji, ino kako se ravnopravnost spoštuje ! Sdaj nam je ali narodno živeti ali ćelo umreti, alco se ne poskusimo za prirodjene. narodne pravice.

Priložen je 1 fl. za potroške ino za* slov. družtvo s tem pristavkom ino prošnjoj, poterpite, dokler. vina kaj prodam;

— 174 —

jer dosad nisem jošte ništa mogel u peneze spraviti. Kao sem Vas prosil, učin'te mi tu dobrotu, jer ovemu poštaru ne smemo prizanesti. U Sloveniu budem uže ja sam poslali

S Bogom! Bog vam daj zdravje!

20. Januara 850. Jernej Clrlngar

U Jarenini. kapelan.^)

XLII.

Seb. Brunner Muršcu. (18. II. 1850.)

^od^miirbigfter §err Doctor!

3f)r tt)ertt)eg Sd^reiben empfangen. ^č) finbe 3t)re (£ntgeg= nung gonj gered)! unb merbe biefetbe bem Šnt)alte nač) gerne aufnef)men, ^abe aber nur (gine '43itte bejug^ ber gorm. (Srfud^e bemnač), ben Slrtif e( tvo moglid^ f ii r 5 e r ju fafeen, bann aber and) meEir fang froir gegeniiber bem Sanbpfarter, bitte benfelben gar niđ|t ju erma^nen, fonber nur bie 2Biberlegung beS 3nl)atteg feineg @đ|reiben§ ju berudfid^tigen. 3ft bie Sad^e fatter ol^ne alte oratorifd^e 83eigabe be)prod|en, jo mad^t fie aud^ mel^r (£in= brudE. 3Ji6gen @ie baE)er meine 93itte n i d^ t u n g ii t i g auf nel)men, unb mir nad^fteng ben Slrtifet in ber angejeigten gorm einjenben; eg mirb ein Šergniigen fein S^^nen bienen ju fonnen

(Suer ^od^milrben ad^tunggtjoll

ergebenftem 18/2 »vumtt

XLIII. Anton Lah Muršcu.

1. (19. IV. 1850.)

Lahovi prevodi sekvencij, — Lahove „Duhovne pesme za šolsko mladost'*; tisek not.

Moj dragi, častivredni Gospod!

S' tem Vam pošlem vse 7 „Antif. O" ino še ovih „4 se- quenc" na slovensko prestavlenih, pa nevem, kak sem Vam

Na drugi strani lista zgoraj v levem kotu je ta podatek: N. 41. V. P.

») L. 1850. je brezdvomno:

„Wiener Kirchenzeitung," ki jo je urejeval dr. Sebastian Brunner, je v svoji 11. številki (dne 24. januarja) 1. 1850. objavila članek o razmerju Slovencev do sekovske škofije s podpisom „Ein Landpfarrer." Repliko na ta članek je prinesla ista „Wiener Kirchenzeitung" v št. 30. (z dne 9. marca) 1850 in sicer s podpisom „Ein slovenischer Priester"; ta „slovenski duhovnik" je bil Muršec in na oni njegov članek v „Wiener Kirchenzeitung" z dne 9. marca se na- naša to Brunnerjevo pismo. (Gl. spodaj 31. pismo MuršČevo Vrazu!)

— 175 —

vstregel. Zakaj tako delo bi se še moralo po čaši skozi in skozi spiliti, in kar se spervega ne vda, zadnič popraviti. Dokler pa teh reci že skoro potrebujete, nje pošlem, kakor so mi naj- prej na misel prišle. Is velikonočne sequencie si nisem zmogel vun pomagati; pervič sem jo v-jambe, zadnič v-trohee zložil, pa menda eno tak malo, kak ovo velja — samo, da v- tro- heah bolj gladko teče. Vzemte zato, kero hočete, ali imate kar bolšega. Največ dela je dala sequencia, kera se bere na telovo. Pod štev. sem neke „variante" postavil, n. pr. „quan- tum isti, tantum ille" ino „mors est malis, vita bonis etc." kjer znate vzeti, kar se Vam dopade. Volkmerovo „stabat Mater" sem nekaj predelal, pa nevem, ali sem popravil, ali pogubil, — sami presodite.

Zdaj pa lubi, dragi Gospod, tuđi jas imam do Vas velko, velko prošnjo. Glejte, pošlem Vam vize za 5 duhovnih pesem V- note postavlene, kere bi rad dal v* kamen zarisati /;litho- grafirati.'/ ino potem k- bukvicam zvezati, kere bodo kake 3 pole obsegle ino skoro pri Lajrari na prodaj prišle pod ime- nom: „Duhovne pesme za šolsko mladost". Perva pola ježe natisjena v- dvanajsterki /;Duodez.y, v- keri podobi bi tuđi te vize napravlene biti mogle, dabi se bukvicam prilegle. Jas bi najprej rad zvedil ceno, 1^ kelko bo stroškov, če bi se vize V- male, lične note postavile v- dvanajsterki; 2iL kelko stroškov, ako se v- navadne, velike note ino na navadno polo /.•gem6E)nIid)en 9iotenformat.-/ postavijo? Bukvice same bodo menda kakih 5 kr. sr. veljale, kar je za šolarje cena zadosti velika. Ino če si vsi slovenski školniki /.'kerih bi le 200 štel.*/ tote vize v' naši škofiji za kake 5 ali 6 kr omislijo, tak bom težko svoje peneze nazaj rešil, ako stroški več, kak 15 ali 16 gold. znesejo.

Še en drugi Gospod, z* imenom 3oE)ann 5)iem, /:®č)n^en^ f)ofgaffe in feinem §aufe Ni^ 516.V je prae v- Gradci, keri note risa ino natiska, pa toti je znabiti še dražej. Ko bi jas v- Ljub- ljani koga znanega imel, tam bi lehkič iz Blaznikove kamno- tiskarnice za pravo ceno te reci znal dobiti, keri tuđi v- svoji bukvotiskarnici note ima.

Prosim Vas prav lepo, dabi mi zvedli, kak dragi bi eden ali drugi natis imenovanih viž bil, ali dabi mi v- ti reci kar umnega svetvali.

Više 300 natisov je škoda napraviti, ker še telko jih teško se bo predalo. Se ve da se šolarjom le samo pesmenske bukvice brez viž predavati morajo. —

Bog daj Vašim knigam srečo, dabi v- prid keršanstva služile. —

Moje bolezni se nemorem znebiti — samo da bi že toplešo ino stanovitnešo vreme bilo!

— 176 —

Odar bote za me od natisa viž kaj zvedli, prosim da mi pišete. Ino tako ćelo mojo prošnjo ponovim ino se Vam sporočim

Vaš

z vesti prijatel _ A Lah

19/4 850 farm.

Muršec je s svinčnikom pripisal: 3(?) 58fatten = 300 Exeniplar = 5 f.

2.

(27. IV. 1850.)

Tisek not in „Duhovnih pesem"*, — Marščevo „Bogočastje,*"

Visokovredni, Predragi moj Gospod!

Tuđi jas se prav lepo zahvalim za Vaše stopinje, kere ste zavoljo mene storili, ino prosim prav lepo, da bi še mi dalje V* ti reci hteli pomagati.

Jas mislim, da bo gospodom školnikom bolje perročno, ako se jim te vize v- navadnih, t. j. v- vekših notah /."seki- ricah.-/ ino polah podajo, brez, dabi jim treba bilo v- dva- najsterko posebno na tenko gledati, ali jih ćelo prepisuvati. — Zato prosim, dabi hteli Gosp. Dimu naročiti, naj le v- na- vadnih, vekših polah svojo delo prav lepo napravi, ino pri [Velik] Božični pesmi naj od kraja na levi strani zapiše : „P a - st orale"; Kissman pa naj le 300 komadov natisne — ino kadar bo vse to delo dokončano, kar bi pač skoro rad vidil, ker se že zadna pola /.'Stja;/ moje pesmarice ravno zdaj na- tiska — bom stroške zvesto poravnah Posebno dobro pa je to, da mi cinate ploše v- last ostanejo.

K- Vaši knjigi, ki telko vagate. Vam posebno srečo vošim, da bi se Vam trud ino stroški povernuli.

Bog daj, da bi me resen mlado sonce ozdravilo, ino da bi skoro moj farof, kerega že več 20 let stavijo, bil postavlen. Tje bi še pa resen znal kako pesem zapeti, ino sicer z- vekšo zadovoljnostjo, kak dozdaj.

Mojo prošnjo še ponovim — tuđi Vam lubo zdravje vošim, ino se Vaši prijaznosti sporočim

Vaš

z vesti prijatel

L— 27/4 ŠSa A. Lah.

Predragi G — !

Še neke prošnje imam. Moj Gospod pomagavec /;A. J.;/ se mislijo za Slivnico poskusiti, in bi radi tuđi lastno županijo imeli. Vi s' tištim i Gospodi večkrat vkup priđete, ki imajo v- ti reci pri Konsistorii tuđi kako

— 177 —

besedo govoriti ali svetuvati, postavim z- Gosp. Ridl — RobiČ i. t. d. — prosim, znabiti bi se dalo naredti, dabi zgor imenuvanega Gosp. J. saj V- Terno spravili. Jas tih besed ne pišem zato, ki bi se ga rad znebil, zakaj on mi v-mojem bolenji dosta vunpomaga ino vse rad stori — ino či ga vtegnem zgubiti, bom ga zlo pogrešal — temoč jas prosim, ki mislim, da si zasluži ino ker čas njegovega konkurza ravno h' koncu teče. Prosim, či morete ino hočete kaj pomagati. Lh.

Maršec je s svinčnikom pod pismo pripisal: I dnes V 50 mi reče Kisman, da za stokratni pretis edne ploše računi 30 kr, tedaj za 3 ploše 1 fl 30 kr., kar bi za 300 prišlo 4 fl 30 kr.

I kniga papirja stoji 50 kr. sr.; ona ima 25 pol, 150 pol je treba za 300 stisov s '/.2 polom, kar bi zneslo 6 knig = 5 fl, tedaj oboje 4 f 30

J

9 f 30 kr (vrivnine pak 5 f sr)

3.

(19. V. 1850.)

„Duhovne pesme'\

Častivredni, prelubi Gospod!

Prav lepo se zahvalim za Vaš trud ino prosim, naj da bi to delo še dalje hteli oskrbeti. Jas sem z' narisanjom teh popevov ćelo zadovoljen, samo naj še te zaznamljane pomote zvesto popravi. Prosim tuđi, dabi mi, kadar bo vse gotovo z- Marburskim Pregom /.'selom, poslom.*/ hteli poslati, pa tuđi račun, da bom vedel plačati.

Tretja ino zadna pola mojih duhovn. pesem je že zostav- lena in popravlena, samo natisjena še ni, ker je Gosp. Jožicu papira zmenkalo ; tak se tuđi moja knižica dokončanja brani.

Srečno! Vaš iskreni prij.

L— V 850 Anton Lah

žup

Jas mislim, da gosp. Dim mojga predpisa več ne potre- buje — zato samo natis zad pošlem L

XLIV.

Razlag Muršcu. (31. V. 1850.)

Francelj v Pragu — Mickiemicz, '

Gospodine !

Evo vam šaljem 10 for srebra, da jednom svoju dolžnost izpolnim, premda pozno pak itak točno i gotovo. Budi vam serdečna hvala na vašoj dobroti; drago će mi biti, da sem

— 178 —

kader vam u naknadu tolike ljubavi s čim služiti, izvolite dakle samo kazati, kad bi se šta takvoga sbilo. — Ovih dni mi je Francel iz zlatnoga Praga pisal: Vsakdanje potrčbe još kako tako pomiri, alj za obleko bi mu trčbalo 20 fr srebra „kao ribi vode" ; ove novce bi on o velikih praznikih vernul, kadar nakani svoj vinograd u Poljčanih prodati. On kao vatren i pošten domorddec mi se u serce smili, kojemu bi rad pomogel, da mi je možno više od 2 for. pogrčšati, koja sem mu poslal. Ne bi li ja u njegovom imenu smčl kod vas, blagi domorodec ! poterkati? Ako vi blagovoliste otu milu prosbu uslišati, i kad bi se slučilo, da od bčsnećega u Pragi kratelja i Francelna ne- mila sudbina stigne prie nego bi on ovaj svoj dolg izbrisati mogel, vam ja hoću polovicu vernuti, da se vam, koj toliko na domorodne naprave trošite, nenametje toliki porez. Prosim u ime Boga i majke Slave. — Njegov nadpis je : Jernej Francel, djak (abjugeben im Budče) —

I nadalje vas moram nadlegovati. Perva 2 dšla Mickie- vića sem već prečital, prosim dakle, izvolite konec izročiti Feich- tingeru, da mi ga šalje; kad si nekoje stvari prepišem vam hoću vse skupa natrag poslati za dva ali tri tjedne. Tuđi za Novice godine 1848. i 1849. bi vas prosil za već časa, ako jih sami ne potrebujete, u poslednjem slučaju hoču bo- goslovce poprositi. —

Ja se ovdš velnii dobro nahadjam; učim druge, učim sebe, čitam, pisarim i tako mi vreme berzo mine, da se skoro proplašim, kad u pratiku povirim.

Još jednom vam se prelepo zahvaljujem priporučivši se vašoj blagonaklonosti i nadalje. Pozdravljam vas iskreno, da ste nam zdrav i vesel, nam [na] u radost a matki Slavi u korist.

Ja sem sa počitanjem Vaš

U Vajcu 31. maja 1850. hvaležen rodjak Radoslav Razlag.

XLV.

Grofikopf Muršcu.

1.

(29. VIII. 1851.)^)

Muršec komisar pri maturah po Hrvatskem,

Prelubi priatelj !

Slišati, ka Te je ministertvo uka k* tak imenitnemu opra- vilu poklicalo, me je jako rasveselilo. Pa lubi brat! po tem, kaj jas od horvačkih učiteljov in učencov vem. Ti je moglo

Letnico ustanavlja vsebina : za komisarja pri maturah po Hrvatskem je bil imenovan dne 16. junija 1851.

— 179 —

vse, kaj si videl, in čul ogavno, netečno in nepovžitno naprej priti. Tam še se malo kaj da ličiti no hoblati, ampak vse se more od kraja le tesati; resnično, tam je tišti hlev augiaša, gde duge leta njih — veliko stoji, pa kteriga kmalo strebiti, tuđi moč herkuleša preseže ; dabi pa ministerstvo Tebe za sta- novitnega nadzornika odločilo, pri tvoji goreči lubeznosti do slavjanskega roda, pri tvoji prijaznosti y priludnosti, no pri tvoji nevtrudlivi železni voli, dabi Gospod Bog Ti precej ve- liko zdravih let šenko, bi Ti zamogel vendar veliko popraviti, ultra posse autem nemo tenetur.

Pa ravno ko pišem, me tvoj drugi list dosegne, k*ter me rasžalosti, pak vendar ob enem tuđi potalaži rekoč:

Ka bo ptiček spet zletel,

In koroški zrak dospel,

S- vodoj blagoj si očeša vmil,

In s- menoj priatelsko vince pil.

Zrak pa brate! v- žakle plati,

In ga Tebi v Grac poslati,

Pet krav, bi se prej s'en groš dobilo,

Kak V- navadne žakle to vlovilo.

Da Te zrak ozdravi tam,

Zato pridi v- Brezje Sam.

Moja gospodinja in mati Tebe, mi vsi pa tvojo priludno sestro Gerčko prav lepo pozdravimo. . .

Bog Te prav čversto ozdravi, to želeje no prosi

Tvoj zvesti priatel v- Brezji V Orofskopf

farmešter.

(23. XI. 1851.) Muršec komisar na Hrvatskem, — Slovenščina na pošti,

Prelubi moj priatel!

Dugo sem jas odlagal s- odgovorom na tvojo zadno res priazno, pa vendar žalostnega glasa puno pismo. Skos sem

• ) V Senju si je Muršec s kopanjem v morju nakopal težko bolezen,

protin . . . Kljubu hudim bolečinam ,je žvižgal in narekoval šaljiva pisma za svoje prijatelje. Župniku Groskopfu je dal pisati:

»Bratec pomiluj, bratec pomiluj! Svojga brata revnega, na posteljo razpetega. Že pet dni in še tri, me vse prav zlo boli; Pravi jo, da je protin; vzemi ga sam črn hudin!" Ruedlnu: »Bulletin Nro. 1.

^u§ unferem ^auS«« unb §of lager, 9^orboft ber S^lefiben^: Unfere Untertl^anen l^oben ficf) empOrt ; rooUen un§ n\6)i mel^r tragen itd." (V MuršČevem rokopisnem životopisu, ki ga je sestavila njegova neća- kinja Gerta Gomilšakova). — Novembra je Muršec že toliko okrevgl, da se je mogel preseliti k Ruedlnu.

— 180 —

Ti jas htel povedati, kako me je silno veselilo, ka Te je mi- nisterstvo uka k- tak imenitnemu delu poklicalo. Pa lubi brat ! Kelko jas horvačko poznam, mi je neprestance po skerbi bMo, ka gde nebi, pri tvoji terdni voli, gorečnosti za slovenski rod, no pri toji obilni znanosti, prevelika težavnost dela tvojo slabešo telovno moč presilila, ker za tisto horvačko Augeašovo štalo strebiti je resnično potrebna ena krepka vesolna tak dobro dušna, kak telovna moč. Pa kaj sem si neradoma mislil, se je zgodilo :

Ministra Tuna naročeno delo,

Je Tebe pri zdravji živo pri jelo.

Če se Ti vidi, ka bi Ti škodilo spet,

Netreba Ti tak'ga dela v- roke več vzet

Ostani v- Štajarski no Koroški deželi,

Ja Te mo zadosti jesti no piti tu meli.

Kaj hasni zlato, srebro no velika čest,

Če se zgubi zdravje,. no priđe zemlici v- pest.

Zato priatel! modro ravnaj

Ka Ti priđe to lubo zdravje nazaj

Te pa s'ga pridi terdit v- moj krepki koroški kraj.

Moja gospodinja no mati vsi zdravi, tuđi tebi to lubo poprejšno zdravje želejemo, tvojo sestro Gerčko pa prav lepo pozdravimo . . .

Tvoje lube pisme skoro prej ćelo Krainsko deželo oble- tijo, kak do mene pridejo, ker tam je v- nekem koti tuđi en svet Ošvald.

Naša luba slovenšina poštne gospode moti,

Ka si mermrajo, ko stara mačka v- koti ;

Da dobijo v- roke pisme naše.

Se deržijo kislo, ko mače poleg vrele kaše,

No rečejo: Vrag zna kam bi njo poslal,

Ka bi Slovenca misel res dognal.

Pa — poidi po železni cesti,

Da še se ma en nemc za jez'ti,

Potem pa pridi spet nazaj

Ka te pošlem v- pravi kraj,

Odlazi! v- št ožvald pri Marenbergi,

Ka priđeš v- prave roke Grosskopi.

Ta luba Drava je tuđi pri nas rassajala, veliko priprav- lenega naloženega lesa odnesla, tuđi precej gruntičkov vzela, nekaj pa sporastergala, nekaj pa kamenja, pečovja, proda no nerodovitega peska gor nanesla. Pa naj bo vse Bogu k- česti, pomalem si bomo s- božjoj pomočjoj spopravili, kaj de se popraviti dalo.

Bog daj dab' Te mojo pismico že prav zdravega našlo, to močno želeje

Tvoj

zvesti priatel V- Brezji Matia Orosskopf

23*- Listopada 851. farmešter.

— 181 —

XLVL

Stojan Muršcu. (19. IV. 1852.)

Ktajepisna imena braslovške dekanije, -— Omotne prilike braslovškega dekana,

Prečastiti Gospod Doktor! Predragi Prijatel!

Pač boš že nevoljin, de odgovora od mene tak čas čakaš. Odpusti: kar se mi je tukje toljko opravkov nadervilo, tuđi rad dolžnosti opušam, ki jih prijatel do prijatela ima.' Zastran Tvojiga vprašanja sim se čudil, de po- pisa naših krajev še v Tvoje roke nazaj ni. Jaz v tih kraj eh tako rekoč doma, ker sim ražen 2V4 leta zmeraj v tej tehantij, kar sim se v Ternovcu od Tebe poslovil, vem za vsak kotič, in bi ga malo de ne z zavezanimi očmi našel, [torej] sim imena pri tej priči poslovenil, kakor sim Tvoj razpis v roke dobil, in kar drugi dan ćelo stvar v Gorni Grad g. Brunerju poslal. Brunner je, kakor znano, zgled lepe rednosti, torej se čudim, kako de je ta reč v nje- govih rokah zaostala. Zbolel je bil kake tedne pozneje nevarno, in torej je lahko, de [je] na ćelo stvar pozabil, drugače si zaostaje ne morem misliti.

Kakor hitro sim letošno Tvoje pismo prebral — bilo Tvojiga goda — sim kar natvegama Brunerju »knjigu bielu" pisal, in ga zaostaliga dela opomnil. Lahko de Ti je ćelo stvar že zdavnej poslal bil. Bi bilo pa vunder kaj na- vskriž prišlo, samo besedico mi piši, in spisati Ti hočem vse lastne imena krajev moje tehantije. Narboljše bi bilo, ko bi se zgodilo, kar je lani enkrat „Bčela" omenila, de bi se krajopisi po tehantijah zTožili. Razun imenov bi se dobilo tuđi lice kraja. Ne vžalilo bi se mi, za svoj okraj tak spis načer- tati, ker se mi kaj takiga občnokoristno zdi.

Tak — vbožčik ! — Te je tuđi Gospod obiskal ! Pomilujem Te, to me taži, de vem, de si križu kos in si ga v duševni prid oberniti veš. De bi mi križev mankalo, se tuđi jaz ne morem pritožiti. Vera mi pravi, de so krizi žlahtni zakladi za brezkončno večnost, duh bi bil še voljin, ali — meso je slabo. Večkrat se mi dozdeva, de so moji krizi — križi brez Boga. Kar sim namreč tukje, se mi malokdaj godi, kakor bi človek rad. Perve dve leti sim se prav globoko v dolge zakopal, de bi zamogel kmetijstvo po redi oskerbovati. Komaj sim si oddehnil nadjaje se : Zdaj počneš dolgove odprav- Ijati ; kar nažene osoda strahovito burjo 1848. leta, ki me je še vse globo- keje V dolgove potlačila, kakor me je najdla; in ta zlob le raste in se dan na dan huje naraša; zakaj moreš vediti, de ga še nisim dobil vinarja za vse svoje pravice, ki mi jih je 481etna burja odnesla. Moja fara ni bila rektificirana, in zato ne dobim tuđi nobene pobote. Ako bi še bilo kaj tistih vradnikov, ki se jim je reklo : Uberjći^ltger, Unbefolbeter, bi se jaz z posledno lastnostjo po svakim načinu moral imenovati, z pervo ne, ker imam opravkov zdaj ko poprej — verh glave, le zdaj še veliko več. Poverh vsega tega me še vjima tepe, kakor gormane sploh, in še toče mi je bilo pred lanskim v no-

frade, lani na polje nagnalo; letos si je nesreča v moje hleve zašla: v ne- eljo Laetare so mi vse svinje proč prišle — 6 glav. Sit nomen Domini — ! Kadar se vigred v ćeli svoji lepoti — vsa topla in prijetna prikaže — skuši skuši na ene dni Nemcam slovo dati, pa odrini do tod; boš vidil, V kakim raji de prebivam. Naj Te ne vstraši poprejšni popis, ako le nisim poverh še bolehast, se za vse sitnobe ne zmenim: neobčutljiviga so me te burje naredile za vsaki zleg. Poverh se ajdovski zrek pri meni ni spolnil: „Tempora si fuerint nubila, solus eris" ; vsi prijatli so mi zvesti ostali, in ti me verh vode deržijo, de ne vtonem. Ne verlo, pa po idiliško Ti bomo po-

— 182 —

stregli : le pridi. Sestra bo vsa vesela, ko bo eniga mojih prijatlov s|M>uiala, ki ji je §e neznan, ko vć, de so moji prijatli sami jaki korenjaki.

Ko je sv. Jožefa še enkrat, 3tjo nedeljo po veliki noči, priložim ma- lahno vezilice; kar pa vošim, je čez čudo veliko — vse vse, kar je dobriga. Med tem, ko skončavam listič, mi je previdnost pota poslala, kakor nalaš. Prav Ti bo spoznati noviga novinca Lazaristov, ki se ravno na potu v Pariz znajde — g. Premož po imenu. Rad bi človek rekel z sv. Avguštinam : Ti si osvojujejo nebesko kraljestvo, mi pa le mirno tečimo!

Zdaj moram pa že nehati pisati, pa ne ves zvest biti njemu, ki ga v duhu poljubim,

Svojimu, preljubimu Prijatlu

Prijatel, sluga, spoštovavec

Brašlovče Mihael Stojan

19. aprila 1852.

XLVII.

Sladović Muršcu. (1852—1853.)

1. (21. VII. 1852.)

Senj; hrvatske gimnazije sploh.

Častiti Gospod! Lubi rojak ino perjatel!

Mene ino vse Vaše tukajne poštuvavce močno veseli Vaše prav slovenski nakinčeno pismo. Povsćd gledamo milino od- prtega srca, toplino domolubneg čutenja ino praveg poznavca napredojćče vkopne domačije. Vere! nejste se premenili. Vas srce boli, kjer se naše duhovitne reci v takšnoj needinosti na- hajajo. Ah, če bi Vas per našem oralu i mislilu imeli! Bog Vas na mnoge časti in dolge čaše obvari!!

Potem ker sim Vaše pismice prebral, sim menil narbol storiti, ako Vam slovenskom besedom oznanik povrnem, ima- joč na pameti Cicerovo na Attika (pism. 23.): „In quo si quid erit quod homini Attico (Vam pa: Styro) minus graecum (v. p. slovenicum) eruditumque videatur, non dicam me, quo fa- cilius (ea) probares . . . idcirco barbara quaedam et (joXotxa dispersisse . . . erit eiusmodi me imprudente et invito.**

Prvič nezamorem narisati vesele našeg mnogozaslužneg, stareg biškopa, koj sim njemu Vaše oznanilo bral, ino resnico povem, solzami sta mu očeša potočila : poglej našeg Muršeca, so mu besede bile. Kader sim pak beroč do tih besed prišal, kje svojo žalovitno bolezen spominate, ino p6t v toplice, na tć so djali: „piši gosponu od moje strane, de ga želim videti, naj dojde k meni u Senj, ja budem za njega vse pripravil, pa

tf

— 183 —

se bude kupal v morskoj kupelji i vozil krajem i veselil, i tak vsake vakance naj dojde k meni, i javi mu da ja to jako želim i de ga imam rad." Tuđi se mi vsi upamo, vas tukaj pozdraviti, narmenje drugo leto, če toisto brani, saj se Vi temu odrekli nebodete, kar dobro vete, koker morski zrak vašoj nravi godi; temuč ste nekaj i perjatlom ' dolžni, kteri Vas s polnim srcem čakamo. Res, pravite, res ino res, mi Vas strežemo a vi priđete. Nejste še nikar ogledali naše permorske otoke a ni krasote plitviških jezer, ktera imenitne zaloge vsake natorske baze po- malajo. Temu tuđi lepa pergoda bode romantišno liko poho- diti, če bi Vas tukaj (menim de nebode) dolg čas nalamal. Gospćd prefekt, moj bratič Francek i drugi kolege povolno Vam vesele trdijo. Vam se na Mureku pri Radgoni lubi, zakaj pa ne v Senju per slovenskem morju, kje so tuđi Vaši milenki, kje se Cicerova domačija prek naše sinje vode a pod lepim modrim oblakom razprestira.

Ah, vi gospoške slačice, friške smokve z našeg okoliša, gruške z laškega kraja, dinje sladkorne i ti drugi žlahtni kinč južne Pomone,povabte nam Muršeca! — Neque te inexorabilem Rhadamanthum putem!

Perjatfl ! Vaša per našoj učilni delavnost vedno se pozna. Kolko menši čas prebivanja, tolko vekša zaslužba. Men-de let plati: prišal, vidil, dobil! Razlika sgorneg ino spodneg gym- nas'ija v plačilu je sto rajnskih, tar 700 i 600 fl, očiten razločik (za 100 fl menše) naproti svetovnim učenikom unih šol, kjer nemamo žene, ktera po temu številu ampak v šolskoj roki 100 fl vela. Vsi smo bolj zadovolni, zavolo čega Vami, žkhtni gospćd, zahvalimo, jenu Vas tisočkrat spomenemo, zosebno častiti biškop. Kera pak doba vašo vošnjo popolnoma zreši, to sam Bog ve. Povrstenje našeg zavoda povlači se na vsak pergod. Učeniki nemajo še nobeneg povelneg pisma. Senj, boljpak Vinkovce postanovitijo, oba zavoda težko obstaneta; povančam, de za perkladnom sredinom barajo. Čas nam to loči. Petrinja je banova milenca. Kdo bode pak korist senjskeg gimnaza narmenje za jadarsko permorje tajiti! Mi se vsi za vsako zgodo našeg Stareg držimo. Resen de še nemamo na- ških knig za učilnu, tamuč tu reč per nas koker i v Zagrebu marlivo obdjanjajo. Morebiti de to nebode k sodnemu dnu trobilo. Saj je g. Šulek nalogo dobil, nravne povesti dogoto- viti, letako se v Senju za zdelanje matematike peča, Močnikovu v Golćbovu prevodu imamo.

Velike zahvalnosti za poslane meše vkćp 36 fl 18 kr., ktere sam 19. tekočeg mes. primil. V dober čas ste mene po- mogli, kar začetkom Augusta za volo Concursa na Dunaj pojdem. Znajoč Vaše znaneštvo s g. Miklošičem, lepo Vas

— 184 —

prosim, de bi mene poprej ko tam pridem, g. Miklošiču enim pismom preporočili.

Gospod Biškop nesu od Vas nobeneg pisma dobili i ne- razumijo kakšni „obris risne mise" menite.

Bodite uvereni de Vas vsi lubimo i tukaj želno čakamo. Čas gredoči naše perjatelne veze enega leta k priđu naše do- movine inu k slasti našeg žitka obtrdi.

Od Boga Vam zdravle, od mene pozdravle.

Vaš

zahvalni

Senj na 21. Julija 1852. Mane Sladovlč.

2. (28. III. 1853.)

Zima in pust v Senju; draginja v Senju, — Prilike na

gimnaziji.

Prečaftiti Gospodine! Ljubi Prijatelju!!

Rado Vam odpisujem, kad sam se od težkog bolovanja pridigal. Najprvo hvala što mi poslaste sv. mis, primih popu- noma, kako u Vašem listu kažete. Pozdravlje izručiti nisam mogal do sade, nu kad pošetam iz dvora, bit - ćete služeni. Hvala bogu! kad sam stanje obsade mojeg* dvora dokinul, te se stniem voljnie kretati po božjem zraku. Mislim po Vašem zdravlju, koje tek onomadne vratiste, da nećete biti ove moč- varne zime ni Vi puno hodali po vanč, bar je ta zgoda lietos u našem primorju, gdš je malo koga bćlja minula, samo na- šemu starini Mirku nenahudi, valjda što se tvrdo dvorih drži, te malo izlazi, izim kadkad na izvoz prama sv. Jeleni [rečkoj strani]. Morate znati da smo i ugodnih danah minulog sečnja imali, koi su mnogog šetalca na primorski čelopek izvabili; pače gdekad bi rečka cesta vrvila gospodom svetrojeg stališa i gospodjami, kano da bi u vnecieh Corso gledali, da kako en miniature.

Kratki lietošnji mesopust dal je ipak našemu gradiću dosta zabave. Sabrali bi se pri moru kod mosta na luci gledajući krabonosice u lepih i po izbor nošnjah, talianskih načinih, turskih opravah, sad kojeg sužnja ili odsudjenika, sad odelo phanta- stičko, ili kojeg odrapina, sad satyričku osobu itd. šarenoga dosta; nu valjalo se je, osobito lietos, dobro čuvati, da kome ta krivena čeljad oči ne izbije, jere bi nosile krabonosice po 2 — 3 U cukrenih mendulić te bi bacale cielom šakom u gledače.

— 185 —

Bacanje ovimi mendulicami (od veličine graška) obično je u nas i na pirieh, svakako za oko pogibelno. Da Vam je pako bilo poviriti, kad su slamenog mesopusta [zadni dan u oči pe- pelnice srčde] u kolieh vozali, uzanj žižke uljane gorili, i za njim naricali, njegove dobrote izbrajali, pa opet zloće i što je komu zla pričinio, pominjali, gdč bez satyre neprolazi, zaista bi se bili za trbuh držali. Dosčtljivost našeg naroda uz voljnu censuru pokladnu postupi iza mesopusta na sami vrhunac. Vredno bi bilo gdikoju takovu ex tempore ubilježiti. Istina, krabonosice dolikuju vlaškomu rodu ali se kod nas već odkad pametara neima udomaćiše. A i po Vaših stranah imadu neki slični tragovi bar, na tri mesopustna dana.

Budući i Vi kućno gospodarstvo vodite kako i ja, bit-će vam mislim drago da Vam kažem kako ovdč živemo, te čete moći prispodobiti cčne gradačke s našimi: mi se tužimo na skupoću jere je odprie sve slškše bilo : mundmehl 1 u 5 Vs xr CM., Semmelmehl \ u ^ xr\ griza \ U 7 xr; mekinjah 1 va- gan (mti) 2 n 40 xr; soli 1 mčra (ajil) U xr; oriža 1 a: 8 xr; kave I u 18 xr; cukra 1 ^ 13 A:r; govedine 1 g 8V2 xr; ribe 1 S* 8 xr; vina 1 mčra (3JiaJ3) 12 xr; piva 1 mčra 10 xr; tele- tine 1 a: 12 xr; bravine neimamo do jurjeve; frontinjaka ili cipra mera 1 po 1 fl; masla 1 g* 32 xr; masti 1 S* 22 A:r; mlčka 1 mčra 8 xr; svećah lojenih po 6 u funt 18 A:r; ulja 1 mera finog 1 fl 8 xr; smok^v 1 g: 6 — 12 xr; mandul olup- Ijenih 1 a: 30 A:r; sljivah suhih 1^8 xr, itd. Znam da je mnoga od ovih kod vas u priličniu cenu, akoli nije a ono je gore po Vas nego po nas.

Kad §u se počele kod Karlovca vojske kupiti, onda su cene nešto digle se bile, osobito kad su ovuda konje kupovali sa samari za vojsku, bili smo se svi velikoj draginji nadali. Nu hvala bogu, iz vojske neće valjda ništa biti, jere su se turci prepali, te su rep podaše povukli. Mi smo se delom ovomu vojnomu kretanju radovali, da budemo jedanput mirni na krajini od turakah, ufajući se da će turčin unapredak popraviti stanje u Bosni, udariti ceste, dići trgovinu; s kojom bi mi osobito dobili, nametnuti školu i slične popravke uvesti, koje bi i mi susedi oćutili bili. Ali od lienog tureta nigda ništa! Od kako turci amo nesmiju ili boje se, od onda je govedsko meso po- skupilo, u nas je prie 1 a po 4 — 6 xr bio, to nas oćutno tare, jere brez mesa nema puta, a koj veliko obitel ima hraniti, kano ja, taj znade našto drobi. Kad prolčće nastane videt ćemo bolje, hoćeli se zaratiti ili neće, ja bi volio da bi se na miru brez krvi i mrtve glave obavilo; vojska je nevolja, a najgore okolici gde se dva jaka biju.

Već je prvi tečaj školske godine minuo a mi još, nemamo supplenta za mathesis i hiftor. natur., za kojeg biasmo raz-

13

— 186 —

pisali concurs, javio se samo nžki praemonstratensis monachus bivši supplentom u češkoj, pak ga dan na dan očikamo. Hoćeli moći su 300 fl živčti, to je veliko pitanje? Mislimo da je čoek drugčie izobražen i da nećemo š njim izgubiti. Accurti, bivši supplent u nas od risanja, slikanja, prirodopisa i računstva otišao je u rčku na tamošnji privatni pomorsko-trgovački zavod su 500 fl, svojim stanom i dvorbom a s malo posla, tako da mu po 2 ure nauka na dan pripadaju. Budući ovaj zavod prak- tičan i položaju grada doličan, imade dosta djakš, s toga čujemo da će ministarstvo viši gymnasij na rčki ukinuti. Svakako nebi dva gymnasija ovako blizu mogla obstati, a ovako je z^ nas bolje, kad u reki mali gymnasij bude. A i odpomi duh rečanski, naklonjeni talianštini, nije prikladan za odgojenje mladeži, kako je Vam pozpatie. K tomu su u rčki dvč stranke, talianska drži za onaj privatni zavod, gdč je sve talianski, a narodna za gymnasij, gdč se ponešto i materština goji. Ovo cčpanje pu- čanstva u glavnom interessu nemože probitačno dčlovati na tamošnje škole, koje su i brez toga od nčkad slabe bile i jedva dovoljnih učiteljah imale.

Što se knjig školskih tiče, u tom poslu nismo ni za palac naprvo, držimo u rukuh audore nčmačke pak prepodajemo sad naški a sad nčmački, uprav po duhu mnogojezičnog slo- všnstva; knjigu napisati, to je u nas velika muka, a osobito od rata madjarskoga, sve je stronulo i zalčnilo se, uprav nčko mrtvilo vlada kako nigdš. Malo tko u nas čita, ako se je za- popio, on više negleda u knjige, dok nedodje ona godina, kad mu se valja za župni natečaj pripravljati, ako i breviar čita, to je osobita revnost. Pak tko će tu auctora sastaviti, koi zahtčvanju sadašnje nauke i dštovodstva odgovara. Svštovnjaci pako po gotovu žive u nemar za škole i nauku. Dosta zlo, kad možemo izbrojiti na prste sve one koi šta rade, i to smo u brzo gotovi. Prilika je daklem sva da će nčm. jezik naukom ukupnom zavladati. — S toga mene raalo veseli u nas, ja sam nakan na koi štajerski gymnasij preći, ako bi kako mogao za latinski jezik, iz kojega sam za šest dafsah gymnazijskih po- tvrdjen, a to bi se Vam vredni prijatelju priporučio, koi bi to meni kroz kojeg diredora lahko naklonili. Ufam se, da bi od- govorio svojim dužnostim. Neznam koliko imadu tamo pro- fefsori od dolnjeg a koliko od gornjeg gymnasija? Mislim da bi mogao živiti. Nu ja nebi hteo za supplenta ići.^)

Za sada pozdravljam Vas mnogo i želim Vam zdravlje, ako budete što mogli mi glede moje prošnje (za štajer) javiti, bi ću Vam mnogo zahvalan. Ovih danah (24 — 28) febr. imamo

Tu je (pač) Gomilšak pripisal: Ni se mu posrečilo. Poznej je bil župnik.

— 187 —

dčlom sneg a dčlom dažd, uvek jugo i nepovoljno, oblačno. Ako budem mogao, kad proleće nastane što poslati Vam od primorja, neće faliti.^)

Vaš

U Senju dne 28./2 853.2) zahvalni štovatelj

Emanuel Sladović

XLVIII.

Ivan Trnski Muršcu. (1854—1895.)

1. Pesem

„Gerti Muršecevoj

u zabiti gorskoj

pri murskem zavoju" 8)^

To pesem Je objavit že Glaser v Zgod. slov. slovstva III. 37^. Pod pesmijo Je v rokopisu:

U Gradcu na 21. Rujna 854 žaleči, što gospodina brata i Vas nenadje

Vaš štovatelj

Ivan TrnskL

2. Napisi za križev pot

U Zagrebu na 6u Prosinca 1886.

Visokoučeni gospodine i dragi prijatelju!

Evo Vam ročnega prievodu napisa za pojedine postaje Isusove muke. Sam sam obavio taj posao i rado se odazvali Vašoj želji ; stari smo prijatelji a i Vi bi meni izpunili namah svaku želju.

Naše literarne okolnosti niesu najpovoljnije, prodaja naših knjiga vrlo slalK) napreduje.

Ni zdravje mi nije najpovoljnije . . .

Ujak mi i teta pišu, da se po okolnostih i svojoj starosti prilično dobro nalaze. Kada ih prvi put posjetite, molim vas, izručite im moj srdačni pozdrav.

I Vašoj vrlo štovanoj sestri^) slovenskoj domoljubki moj ponizni naklon.

Š;tujf Vas svesrdno

Vaš

stari znanac i prijatelj

Ivan Trnski

Tu je (pač) Gomilšak pripisal: Ni nič poslal.

• ) V tem listu rabi Sladović običuo kompendij I) = nj.

») Pravzaprav Gerta Gomilšakova, Muršcu po materi nečakinja in dolgoletna gospodinja. Prišla je k Muršcu čisto mlada in še živi v Gradcu, odlična po izobrazbi in mišljenju.

„Murski zavoj" je brezdvomno Mureck (Mur-eck), kjer je Muršec od 1. 1848. počenši bival na počitnicah.

• ) Gerta Gomilšakova popravila: sestrični.

13*

— 188 —

3.^)

(1895.)

Cviet na grob slovenskoga poštenjaka profesora Josipa Muršeca,

Ilirskoga drug iz doba, . Štovalac Ti vazda očit, Povrh Tvoga dodjoh groba Bratsku viernost zasvjedočit.

Medju prviem skoči prvi, U našem se nadje kolu, Živ i sviestan brat po krvi, Brž nam dade srca polu!

Svedj si bio dobra duša, Budeć rod svoj čil kremenjak, Gdje se vatrom zlato kuša. Bog i duša, sav poštenjak!

I sam radeć na rad Ti si Bez zavisti nuko druge. Tko je krilat nek se visi Luč nam iza noći duge!

Šteta nam je, žalost velja.

Luč da taka zapala je

Sa vidika prijatelja,

Mjesto da nam priekviek sjaje !

A ja tužan, drug ti jadan Sa Slovenci placem, žalim, Cviet Ti sadim na grob hladan. Uzorom Te mladjim hvalim!

Ivan Tmski

IL.

Kišpatić Muršcu,

(187?)

Prošnja za Vrazova pisma.

Velecienjeni gospodine!

Matica hrvatska radi na tom, kako će još ove godine izdati zadnji svezak Vrazovih djela. U njem želila bi ona uz Vrazov život objasniti i literarni pokret njegove dobe. Da će tome najviše pomoći njegovi listovi, o tom nejma dvojbe. Raza- birući po njegovoj ostavštini vidismo, da i u Vas štovani go- spodine, ima njegovih listova, s toga Vas najuljudnije molimo, da nam jih što prije izvolite priposlati, a mi ćemo Vam ih, ako želite, kašnje povratiti.

U ime odbora:

Mijo Kišpatić

tajnik prof. zagr. realke

Ta elegija je bila natisnjena v „Slovanskem svetu" 1. 1895, a „prepis od svoje ruke i za svoju uspomenu" je Trnski posla! Murščevi nečakinji Gerti Gomilšakovi.

— 189 —

L. Božidar Raić Muršcu.^)

Vrazova slavnost.

Pri sv. Barbari v Halozah dne 19. avgusta 1880.

Prečastni gospod!

Dne 8. septembra t. I. kanimo v družtvu z brati Hrvati velikanski proslaviti 701etnico milega nam prerano umrvšega St. Vraza ; Slftvenec navadno počina vsako delo z Bogom, tako je tuđi pri tej svečanosti odlK)r odločil, da bode navedenega dne slovesnost pričela se s sv. mešoj pri Jeruzalemu, v ondešnji kapeli. Prečastni gospod! Vi ste bili iskreni prijatelj Stankov, služili ste pri Sv. Miklavši kakor duhovni pastir dobrega spo- mina, preprijazno Vas tore drzne se prositi svečanostni odbor, da bi Vaša blagost račila za Stanka ob 11 ih sv. daritvo opra- viti, kar bode toh"ko odličnejšega pomena, ker bodete onokrat uže zlatomešnik, k čemur Vam omenjeni odbor najdostojnejše častita.

V presladki nadi, da milostivo uslišite in spolnite našo ponizno prošnjo, ostajam

Vaše prečastnosti

naj iskrene jši štovatelj Božidar Raić

LI.

Dr. Ivan Geršak Muršcu. (30. VIII. 1880.)2)

Vrazova slavnost

Velečastiti gospod!

Jako razveselila nas je vest g. Božidara Rajča, da bodete kot kolega Stanko Vrazov na den jegove 'sedemdesetletnice v Jeruzalemu mu blagovolili zapeti svečano meso. Prepričani smo, ka bode navzočnost Vaša, velečastiti gospod, svečanost storila še sijajnijo.

Blagovolite, slavni gospod, od podpisanega odbora k 5. bodočega mesca sprejeti naj srčnejša voščila.

Z najodličnejim spoštovanjem priporoča se

Vam

udani

Za odbor St. Vrazove svečanosti :

V Ormoži 30/8 80. Dr. I. Geršak

• ) Glej Glaserjevo Zgod. slov. slovstva III. 145*.
• ) Le podpis je lastnoročen, Geršakov.

— 190 —

LII.

Jos. Lendovšek Muršcu.

Slovniške opazke. — ,ySlovenski pravopis".

Beljak, 17. III. 89.

Velečestiti gospod profesor! Slavni in prezaslužni starosta slovenski!

Prav srčno se Vam zahvaljujem, da ste mi blagovolili poslati zelene knjige ; vmem Vam jih kakor hitro končam svojo ,slovensko slovnico*; nemško pisano „Slodenifc^eg (^Umeniav^ buđ)" sem že predložil visokemu ministerstvu, da jo potrdi, in pričakujem vsak dan odgovora. — Zahvaljujem se Vam pa tuđi za jako zanimive opazke glede nekterih oblik in glede pravopisa. ,Ti* ali ,te* mesto ,ta* govori se tuđi na Koroškem, a težko bode dandanes pridobiti tej obliki zopet veljavo, ker so se vsi pisatelji poprijeli oblike ,ta*; omenil pa bodem na vsak način tuđi obliko ,ti* ali ,te*. Kar se tiče rodilnika ,dveh* in ,dvuh*, mislim, da je prvejša oblika narejena po množinski obliki ,trehS druga pa odgovarja „dvoju" stsl. ,dveju* in je pristna dvojina. Nevem pa, imamo li pravico, obliko „dveh" rabiti za ženski, ,dvuh* pa za moški spol. Ista težava je tuđi pri mestniku: ,obema* ,obuma*. — Tuđi oblikama ,dvuh* ,dvuma* ,obuh* ,obuma* bo težko zopet pridobiti v pismenem jeziku veljavo.^) — Mogoče pa se mi vidi, da resimo »pri bratoma", „pri nama" itd. mesto množinske oblike, ki se navadno rabi. — Tuđi jaz sem mnenja, naj se v sestavljenih oblikah prvotno deblo kolikor mogoče obrani, da se torej piše: tež-ko, bridko i. t. d. — A prilikovanje ali asimilacijo pozna slovenščina ravno tako kakor grščina, latinščina i. t. d. — Piše se scriptum, ne scrib-tum; Ye-Ypa7ir-Tai in Ps-^^aTu-rai in ne ys-YP*?*^*^ ^li P*" pXap-Tai. — Tako tuđi v slovenščini: spremem-ba, ne spre- men-ba, obram-ba, ne obran-ba; asimilacija je provzročila, da pišemo: z dobrim, z lepim, a s tenkim, s hudim, s košatim in ž njo, ž njegovim. — A mejo, do ktere naj se ima prili- kovanje izvesti, je težko določiti; kako se naj piše: ,zmatram* ali ,smatram* ? ,pojasnujem*, ,pojasnjujem* ali ,pojašnjujem* ? vse tri [oblike] pisave se dandanes rabijo. Kakor pri asimilaciji, tako je tuđi pri mehčanju posebno ,1* in ,n* velika zmešnjava ; jeden piše ,ljubeznjiv*, drugi ,ljubezniv*, jeden ,prihodnost*, drugi ,prihodnjost*, tretji ćelo ,prihodnjest*. Posebno težavo provzročuje ta nedoslednost v pisavi nam učiteljem ; zategadelj sem se obrnil do gosp. prof. Kreka, naj on povzdigne svojo

• ) Muršec je pripisal to-le opazko: dvuh bratu sem slišal od svoje

mlade neuke sestre.

— 191 —

merodajno besedo in naj sestavi „slovenski pravopis", kojega naj ministerstvo poterdi in ukaže, da se vsi učitelji po ljudskih in srednjih šolah strogo ravnajo po njem; le tako bo mogoče priti do toli potrebne jedinosti glede pravopisa. —

Dovolite, da Vam ob priliki slavnega Vašega godu izrazim najpri- srčnejša, najbolja in najiskrenejša voščila. Ljubi Bog Vam obrani krepost na duhu in telesu še mnogo, mnogo let, daj Vam docakati, da se bodo uzori, ki so Vas vodili vse Vaše plodovito in zaslužno življenje, lu^esničili, in da še bodete videli domovino, koji ste posvetili vse Svoje moči, srečno in slavno !

Proseč, da mi blagovolite obraniti še zanaprej Svojo naklonjenost, klanjam se Vam

z najodličnejšim velespoštovanjem in bivam

Vaš hvaležno Vam udani

Jos. Lendovšek

LIII.

Lovro Herg Muršcu.^)

(17. III. 1889.)

Čestitka za god; podpisan je tuđi Fr. Kosar.

.... Po lepi in stari slovenski navadi Vam želim za vezilo k slavnemu godu „ljubo zdravje, dolgo življenje v milosti božji!" ... V blagor svete cerkve in mile domovine . . .

LIV.

Josip Sinko Muršcu. (24. V. 1893.)

Nova šola pri Sv, Bolfanku v Slov. goricah^)

Veleučeni in prečastiti gospod doktor in dobrotnikl

Ravno dnes opoldne v sredo kvaterno smo končali šolskega

odbora sejo, ktere so se vdeležili gg. šols. nadzornik, c. kr. inženir in zdravnik kot strokovnjak pri stavbi šolskega poslopja — se ve, naš odbor kakor tuđi vsi trije obč. predstojniki. Po preiskovanju zidine sedajne dognano je, da se na to še nadstropje pozidati ne more, tedaj je sklenjeno: do temelja se vse podere, a na stari temelj novo poslopje sezida. Podstrešje je že itak vso piravo, kakor je tuđi strop doslužil. Ozdol bode stanovanje za g. nadučitelja, podučitelja in primerno za mežnarja s posebnim vhodom ; ozgor pa dve šolski sobi. Vsi so bili za to brez ugovora, kar se je gospodom zlo dopadlo. Inženir je stroške približno na 5000 fl prevdaril — se ve natenčno bode še le po zgotovljenem nacrtu v jesen naznanil.

Prim. sub B Muršec Hergu!

• ) Prim. sub B Murščeve liste, pisane Sinku.

Pred č. g. Sinkom je bil župnik pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah Slanič; z njim si je bil Muršec pobratim, kakor mi svedoči pismo, ki ga je dne 30. maja 1891 (par mesecev pred svojo smrtjo) pisal Slanič Muršcu.

— 192 —

Tako je tedaj začetek . papirni novi Soli postavljen, kterega ste le Vi preblagi dobrotnik prouzročili, a djansko bode odbor brez velikih težav opi- raje se na tisočaka našega prečastitega rojaka lehko solo postavil. Ktera župnija ima takega rojaka, naj ga pokaže!

Slava Vam ! Kot župnik bom tuđi jaz hvaležen, saj pridobim eno sobo ■— mežnarsko — za pisarno in obednieo župnijsko; tako mislim imeti. Ako pa Vi, praktični strokovnjak, Ijubeznivi gospod veste, da bi se dala na kaj boljega ona soba porabiti, gotovo ne bote pozabili meni naročiti — zgodilo se bo — le prosim.

Moje gospodarsko poslopje je res le slaba figura — ako bode kaj dobra letina k leti, bi se znalo napraviti ; kar težko se mi zdi velika bremena kmetom nalagati ob enem — pa menda bo šio ; da bo Religlonsfond za to, je gotovo, ker se bi tuđi slepi inženir lehko prepričal da je vse piravo, ko bi lehko padel v štalo skoz strop.

Da je Vaša dobrotljiva roka in blago srce tukaj v pomoč, bode mi to in mojim faranom trdna podlaga in podpora. Kdo in kako se zamore pri- merno zahvaliti!

K temu pa tukaj prilagam prepis določila g. Slanica glede svote 670 fl = 1020 fl. Bilo je 1020 fl — sedaj 670 od avgusta 1881 tedaj bode že črez 1000 fl zopet, s kterim denarjem bi imeli prav za prav Vi kot da- rovnik „jus" razpolagati — in tako če 400 fl bi le za večno luč obranili, itak še ostane Vaših darovanih 600 fl za poslopje. Omenim še, da so P. T. g. Slanič tuđi posebej 300 fl za večno luč sporočili. Po nasvetu č. g. Zmazeka sem nakanil s temi denarji nekdaj oskrbeti neki plot tik Kaisersbergerjevega posestva okol cerkve — dalje porabiti za slikanje cerkve, kar pa se bode že vse zgodilo z drugimi doneski. Za slikanje imam že črez 200 fl.

Kar še Ločiške šolarje zadevlje, vejo že naše želje, toda nič se ne glasijo za našo solo, razumljivo je to, ker so veliko morali plačati za svojo tamo solo; iz Trnovskega vrha pa hočejo tukaj biti všolani in stroške pre- vzeti, za to smo nje že v solo vzeli — saj njih ni več kakor 12.

Najsrčneje se Vam priporočujem želeči naj. Vas ljubi Bog oblagruje zarad obilnih darov z nebeškimi biseri — a jaz in drugi ostanemo le dolžniki

hvaležni

Jež. Sinke

Sv. Bolfank v SI. gor. 24/5 1893. župnik.

LV.

Luka Jeran Muršcu. (1893—1895.)

1.

Murščev rokopis „Modroversko krmilo zdrave omike"* in

„Zgodnja Danica**.

L. Geh. M. J.i V Ljubljani 26/10 ^

Prečastiti, Visokoučeni gospod Doktor!

Da vse predolgo ne mudim spolniti Vašo blago željo in voljo, Vam z največo hvaležnostjo vračam in s tem pošiljam „Modroversko kermilo zdrave omike", ta dragi in veliki zaklad zdravih naukov, iz kterega je „Danica" pretekla leta prav veliko

— 193 —

posnela in prinesla za ljube Slovence, nekaj pa je še priprav- Ijenega v prepisu, če tuđi rokopis v celoti tukaj pošljem. Za- našati se smemo, da so mnogi čitali in tuđi v korist si obernili zdrave verske nauke in jih marsikteri še bodo, ker so v „Da- nici" kot zakladu shranjeni, če tuđi, žali, zarad okoliščin preveč raztreseni, — list namreč mora mnogotere tvarine donašati, da je času primeren in različnim bralcem ustreza, kar se more.

Tedaj, prečastiti in preljubljeni gospod zlatomašnik : Bog Vam tisučkrat plačaj in povračaj to posebno dobroto, da ste te bogate spise blagovolili v korist Slovencev posoditi in za nauk darovati! Seme se je sejalo in tuđi želo se je, pa se še bode, dokler bodo iztisi „Zg. Danice" po bukvarnah in privatnih hišah se nahajali.

Z naj večim spoštovanjem tedaj se smem podpisati, Pre- častitljivi gospod zlatomašnik

Vam prav serčno hvaležni sluga in prijatelj

Luka Jeran

kan. in urednik Zgod. Danice.

P. S. Tuđi še prav gorko zahvalo za druge dopise, pesmi, darove in za predragi pozdrav po zlatomašniku g. župniku A. Missi-u!

2.

Murščevi mili darovi; prispevki za Danico. — Stara leta.

L. geh., M., J. V Ljubljani 10/10 95

Prečastiti gospod zlatomašnik, profesor in prijatelj!

Ne vem, če se je gos. župnik Vodiški Simon Žužek sam zahvalil ali še ne za tako velikodušni dar v prid najhuje raz- djane cerkve, in toliko bolj ker po neki zmoti (ali stavčevi po- zabljivosti ?) dar ni še v Danici št. 41; torej Vam v naglici naznanjam, da sem dar (50 gl.) g. župniku poslal (kar mi pa tuđi še ni poterdil), namreč poslal 5. t. m. — Tako sem raz- delil tuđi dva poprešnja lepa darova Vaša, ko sem darove, prišle V naš list, oddajal v najbolj potrebne kraje, posebej za cerkve, da molčim o druzih tako dobroserčnih darovih, ki so večkrat dohajali iz „Dominikanergasse N!l 8". Bog plačaj tisuč in tisučkrat vse Bog plačaj ! Močno pri sercu mi je mila „Do- minikanergasse" in preljubi — drugi, ki tam prebivajo, če tuđi so mi osebno neznani. Posebno drag mi je ta spomin, odkar ste bili za Danico poslali lepe Vaše spise in ko ste mi bili po

— 194 —

blagem p o k o j n e m župniku Antonu Missiji poslali predragi svoj pozdrav. V preljubljenem tem spominu sem tuđi nekemu štajarsk. dijaku, ki sem mislil, da ima Vaše drago ime, naklo-

nil majheni porcijonček pri dijaški mizi Meni so šta-

jarski dijaki prav dragi, ker so tako mehkega in priljudnega značaja bolj, kakor smo mi Kranjci.

Zatožiti moram sebe, da me tuđi že starost tlači in ni- sem več tako sprćten za delo in pisanje, kakor pred kaj leti; torej prosim tuđi, ne zamerite prečastiti gospod Doktor, ako ne bodete mogli moje pisave brati ; vender pri vsem tem mo- ram velike kosove noči v delo obračati, ker mi veliko dela skupaj speje. Upam, da Vi, preljubi gospod profesor, ste pa še zmeraj jaki in dobro klubujete številu Ićt, ki jih že štejete. Zdaj pa Vas prav živo in iskreno pozdravljam ter naj se smem imenovati

Vaš ves hvaležni spoštovatelj in prijatelj

Luka Jeran

kanonik

• » — <•

B. Pisma, ki jih je pisal Muršec.

I.

Muršec Stanku Vrazu. (1832—1850.)

1.

(25. XII. 1832.)0

Dojem ćirilski pisanega pisma, — Marko.

Ha AOH pojcTBa J« K.

J^pam nPĐJarao!

KaK co TeMHapo A^ceiBno Mepujin, CBa c rociioAHHOu JrvMaHOM TaM o6eAĐajia. Do oče^H mo Dam ceaK sa&Hejo npaeBTO, ko ere nncajiH, HO HeHmo TaKUio niicHo nocjiajiH HeKOMH, Haj 6epHcej, iipejo, MeHB, kcpo 6b 6ec mreji „Bec(l) ()b hjo uireji? to mg na CTPa nocraBB. — Ohb hjo Aajo AOHecTB. K' cpefeB Hje H<*BeM uirerĐ ; feacB snaM, ^a ccm a^mo (!) He 6ec. Ila hopu, ceM cb mbcjibji, nah ceu. Iho to 6fl ckopo Bepjeji, Aa co ce MB noJAOh aomo JryMaH ran CMejajia, kb 6b hjbx JieKo rot-

To pismo je odgovor na Vrazov list, ki je v „Dčlih" V. natisnjen na str. 132 — 133. V tem listu vpraša Vraz o Murku: „Ali bude stalen?" In evo Murščev odgovor!

— 195 —

HJaKe BHAOjr, KaJTB on ere o&aMe, (!) 3' kopamd 6b nje Cpoth snaJi npeeeh ckphjih; ajiH jac ceM paBHo TaR HenPDJiiiKHO nncMo ropBTeprnBJi, rd ceM Bjfl ne nepjie 3arjieAaJi, KaR sa oce&i ahd, R^a «e ceM raR Bce

PaSMBJI.

IIpBJaTejr! RAa 6oTe JryMaHfl no unpBJicReiii nacajiB, BEBHTe hjbm TyAB TaR. Ohb TyAfl ne ao moob 'sAoGpeuB, (!) Raj je đ'bbcmb, bho Te AO CB Bes aaABJiB, ho yje oaBo TepjB — Te 6om ce jac hjbm pemaji.

Bac Moj Jiy6fl ! na ohCM noMBjiOBaTB. „Jlločpo, ce TomflTe 3' oe- APOM, Cft paAo npeBCPffie na sjio.* IctIho! TaRB Ha cbctb je peA, na KAO Aiy Kaj sanoBCAaTB mopc ? HBm&e, bfl »e HOAPa rjiaBa, Repa Đm&e, KaK Opan Bejifl: dod se rebas, sed res šibi subjicere, to je no cjio- BencKCM*. Repa ce naB&B, KAa Bac no ROHJe 3ry6B, rb TyAfl nep nemila Đecejia iKbbb.

JejiB 6oAe MypRO CTajien? Me nBTare. boa^ (!), 6oAe 6oAe; TaK HCKO RpaT ce&i BCJiflJi, RB je 3a nona pojch, a« je MBPOBHera, nojieBHera cepua HOĐCJiRO ne Mapa 3a Jieno oro BKanjiBBe ahđbi^c. Bjiorep(!) bjcmbI 3Aaj My HBfi ne KParB bacTCH kophcj cJioBenuoM ocTaTB. Ha RaR co ra uiKof ACHo tcjib fopbsctb, a« j© 3' RJiouiTPa oactobbji ? JejiB hpbaho npecraBJia ? KaR' je 3' EaconBcoM ? Kepe rhbfc me BMa 360P ? b nocTH 6om Bac Haj 6e?mej o6oabji ho moj noAaaeR aohojio'iKbji.

Bfl na MB Tehac Jie na paAB nBuiTc no crapocjioBeHCKeM. Aa 6h vb TeaHT He6fl TaRB o. nBOia nasaj bscjib, 6b me BeHAa pacByH totb BauiH a :)6yRB ryAB Raj 3Haji, naK na 3Aaj đmctc noTPnjieHJe, noce6H0, Aa 3Aaj BMaMo fiyAa nocjioB. Moj ap^fb ! ocKep6BTe mb Te&ac J a n e ji- HOBo c. nBCMO, KB Ta Ao6flM, RAa AOBACM, HMo(!) Raj 6BAPyrera3a Me čHJio. PoJHera BBHa ccm ao6bji Rpec ner.

Na označenem mestu Vrazovih »Dčl* je Vrazovo pismo datovano: ,30. Oktovra 1833"-. Ta letnica je očividno pometa; moralo bi pač biti 1832. Dokaz: 1). Murko se je ,zapopil" 1832;

2). V istem pismu pozdravlja Vraz iz Gradca Muršca tuđi v imenu Matjašiča, Matjašič pa je 1832/33 dovršil 4. leto bogoslovja in ga torej jeseni 1833 ni bilo več v Gradcu; 3). Dne 4. jan. 1834 piše Vraz Muršcu, da mu je zadnje četrtletje pisal troje listov, a ni prejel odgovora, in sicer prvega »po g. Kocmuti-, t. j., 3. nov. 1833 (natisnjeno .Dčla« V. 129-130), drugo po pošti dne 5. dec. 1833 .(Dčla* V, 134—135) s slovenskim naslovom, a tretje po nekem kmetu s polja. Muršec tega zad- njega ni prejel. Za pismo, ki je natisnjeno Dčla V. 132 — 133, v tem četrtletju (od okt. 1833 do novega leta 1834) ni prostora. 4). Župnik MikloŠič, o katerem govori naš list, je umri že 8./3. 1833. 5). Le do 27. dec. 1833 je kaplanoval Muršec pri Sv. Miklavžu in je absolutno neverjetno, da bi bil dva dni prej pisal tako pismo. Ako je stvar taka, potem je Vrazovo pismo, natisnjeno v «Dčlih" V, 132 — 133, najstarejše do sedaj znano Vrazovo pismo inje pisano 30. okt. 1832. Drugo je pismo z dne 29. VI. 1833 (ib. 130—131), tretje pismo Cafu z dne 1. IX. 1833 (Zbornik Mat. Slov. 1900, 205; prim tuđi tam str. 177.), četrto pismo z dne 3. nov.

Ako je stvar taka, je tuđi določeno leto 3. Klajžarjevega pisma, ki kakor naše govori o Murkovem „časopisu* : 1832.

— 196 —

HoBHHe Ban APyre He3Haii, Kas km co '3 »te Ha HHiuoiKaBO Bama MaTH muo aaeAaeaJiB, Kaj 6k aa^eiE, Kej ho Kaj 611 fiuiH? Kaj ceic SHaji noBeftaTH? ao5po. OpMvmKD JrvMan (KaHijo) npiAejo b' Ij(HPicoBea» MflKJiomH&a me cMCFr na aabi. Kaq sua« jejiu nji 3Aaj ne npevara?

Moj JrvMaH Aajo Bac bho MiiKJOinHika jac na me t/ab Marja- uiH&a, MypBa bo AP^re iieHE paAe cJOBeHue Jieno no^APaBBTH.

Bor (!) BaM' Aaj aočpo, noujTe ua cKOPeu na Bauiev

BaM SBecTeM npujar. Joz. ]VIypniem.

2.

(9. VI. 1833.)^)

Selska idila.

Dragi prijatel!

Dnes mi per Jerusalemi telovo obslushavamo. Vremen je strashno sparno, ino moje robazhe so jako debele. To me mozhno zhemeri ino mi volo nashene do takih lehkih robazh, kak ste vi ob vušmi eno doma imeli. Lepo vas sato prosim, dajte mi 3 take seshiti ino mi hitro pishte, kaj do valale, ki vam hitro penese poshlem.

Meni so se vzheraj na pervo zhele rojile, pa si v' shuplo ' na strashno visoko bukvo sele. V smerti ino pogubeli smo nje spravlali, pa deno srezhno; sato se veselte s menoj, kajti dobil sem pa, kaj sem mislil, ki je sgubleno. Grosdje jako lepo ino she od Verbanovega zvete. Vino bo pravi elfer. Ve- selte se na dom, pili ga bomo.

Pishte mi kaj novine. Jas vam drugega nikaj ne snam, kak ki sem 3 dni v* toplizah bil ino ki me je lepa puža od turske meje imenuvala: „Dusha moja.**

Telko na hitrem per Jerusalemi na 9./6 33.

Vash

svesti prijatel

Odpisek bo mi svedozhtvo, I. Mrshz.

ki ste toti list dobli. Sdravje vsem Slovenzom.

Naslov pisma slovenski:

Gospodi Jakopi Frasi fisike vuzhenezi prebivajozhi na Mariahilf-plazi v* Dohtor Stigerovem hrami N? 105 v* Grazi.

• ) Vrazov odgovor na to pismo je z dne 29. VI. 1833 (Dčia V. 130).

— f97 —

3. (13. VII. 1833.)0

Slovenski naslovi na pismih. — Letina. — Muršec do- loćen za Kamco. — Napad na Babica, „sodeca v Pavlovskem vrhi."

Dragi prijatel!

Mojo veselje, ki sva sazhela pisme s' slovenskimi nadpiski se poshilati, je tak veliko, ki vam je ne dopovedati ! Venda med vsemi sva perva, ali deno med pervimi taki. Blashen spozhetek! —

'S pervenze si bodo pozhmestri glave terli ; si kotrige svoje pameti napinjali, pa tak sposnali, ki tišti, keri engelske, fran- zoshke, lashke diazhke shteti vejo, na slovenskem tuđi morejo snati slovenske.

Sami smo si mi Slovenzi krivi, ki si ne vujpamo, najnzh doma ne, v* domazhem iesiki pisati,, ino ga tak ozhivestno povikshati, da deno preclersni ptujzi. v* vse kote s* svojimi si- lijo ! Zhi sami nezhemo, non fit iniuria. To me naj bol shmeti, to naj shmezhe sashmerim.'^) — Pa odsdaj, mislim, de zelo she nazhi, ali deno kam bole. Bar bi bilo!

Moj jeguman she so sdravi. Vas dajo posdraviti. Sploh skoro doma zhizhajo, no se veselijo, kak kvokla, kda she na- kani valiti, na to, kaj de letoshja blashena letina . pivnizi, *no guti, *no moshji persorila.

Ali pa s' menoj, moj lubi! fo namenli nashi gražhki pvAe'io-HoraHu drugazhi sigrati. 26. Ivajnfhzhaka so me hteli v* raM3y nep MapnpyrH prestaviti, k' hipi kak da bi turska sila bila.

Pa ta me ne mika. Tuđi jegumani po voli ne hodi. Taki so nekshega besa nasajpisali, ino snozhi je dojshel odpisek:

zu belaffen . Pa se mi je zelo 'snevidlo. Kajti

rajshi po totih veselih hribih ozhem Bahi krosho puniti, se Si- leni smejati, kak tam Fauni kosle 'no kose po pleshah, rezhinah"^) no golih pezhinah guniti. Tu mi neskaljena sladka slovenshina shedno napaja serze; tam so she dervari, dervarijo s roko no s' jesikom. —

Pa s' rokami tuj tuđi dobro dervarijo. — Babizha,sodeza v' Pavloskem verhi venda poznate. K njemi so nedavno prishli po nozhi skos okno lotertolovaji, ga s' sablami sbadali no se- kali, ki je omamlen ta opal ino sanemil kak mertev. Zherstvo mlado sheno pa, kera je branila so tak sesekali, ki she so jo

») Odgovor na Vrazov list z dne 29. VI., 1833.

^) „Žmetiti" =1 težiti (cfr. žmeten!); v rokopisu je „žmeteri", to je valjda kontaminacija iz „žmeti" in „čemeri". „Zažmeriti" je od „žmeriti = mežati, torej: die Augen zudrticken, verzeihen!

»») (= redčinah t. j. jasah.)

— 198 —

ovi den pokopali. — Penes je tam ne bilo, ali gradski slusheb- niki najdejo per kmetizhkih telko lubesni, kak sgisdana sraka med srakami. — Vash svak so dobli one gorize, ko snate. Sdaj so kerzhmar, ino tak srezhen, ki v' nedelo od vezherka imajo vezh ludi kak kaplan per navuki. To vam vujpam sam posvedozhiti. — Groskop she imajo novi takshi klobuk, jas mojega dam ponoviti. Bog Vam ali lepo plati sa vasho •dobro ponudbo. Sahvalim Vam tuđi sa robazho. Vse se mi dopadne, samo to ne, ki ste ne pisali, kaj do vse tri koshtale, Ici bi vam penese poslat. Tezhas vam samo 5 f v' srebri po- •shlem no vas prosim: perloshte kaj de vezh.

Zhi she je IV. del krajnske zhebelizhe dobiti, perneste "da mi ga, ino posvete per Verblazhi, jeli so knige, po kere sem pisal no she Fershtelni sam narozhil, dobiti ? Vse slovenze, Tci so mi posdravlenje poslali, mi pa lepo posdravte. Murki pa she povete; zhi meni babamosh biti, te naj vam mojo sbirko "da, ke se ne bom dolgo sabstoj veselih

Od Klajshara vam ne vem trohize. Naj bershej vtize po- slusha pa ne rajske, temozh gorizhke. —

Zhi mi kupza, ki ima debeli pojas pershenete, te bova 5hla V* sahod, na kraje slovenske. Bog vam daj dobro. Vam svesti ostane na veke

Vash

prijatel Per s. Mikloshi na 13. J. Murshez.

Jakopovzhaka 833.

4. (6. „prosinca" = januarja 1834.)^)

Vrazcrve knjige.

Častit prijatel!

Vsako vašo pismo, razvun tistega, kere ste nekem po- lanci dali, sem dobil ino bi vam tuđi taki odgovoril, ali ne sem znal nadpisa napraviti, da ga nećete podpisati, ino tak sem te mogel dozdaj čakati, da je perle ne niše znanih gor ta šel, ki bi vam pismo naročil. Vaših knig sem vam ne mogel 'zebrati, da sem betežen bil, potem pa mi je selenje telko poslov napravio, ki sem ne znal; kam bi se djal. Vse horvačko,

') Odgovor na Vrazovo pismo z dne 4. jan. 1834, „Dčla* V, 135—137, zajedno tuđi odgovor na pismi z dne 3. nov. in 5. dec. 1833 (Gl. zgoraj opombo k datumu 1. MurŠčevega lista!). —

Nerazumljiva mi je pri tem Murščeva trditev: ,Ne sem znal nadpisa napraviti, da ga nečete poapisati", ko pa je Vraz v pismu z dne 5. dec. 1833 in z dne 4. jan. 1834. natančno navedel svoj naslov.

TT

— 199 —

fazvun gervandaša, rususko no staroslovensko gramatike va- šega Livia no Paterkula sem soboj vzel. Pa bol, kak vse to zdaj polsko potrebujem, da so polaki tu v' mesti. Moj ponu- jen ino sprošen nasleditel je Bohanec. On bo pobral, kaj sem jas ne najti vedil.

Vi mi pišete, ki lubezen rada človeka oslepi, me zato opomenite pasko imeti no sam se za peldo postavite.

Ci je to tak, te tuđi jas m. 1. morem vas prositi: imete pasko, ki ne bote čisto oslepnili, kajti škoda bi bila ino jako žal bi bilo za vas

Vašem

prijateli

J. Muršeci

kaplani.

Če de mi Murko pisal ino mojo knižico nazaj poslal, mu hočem čuda reci ino lepot pisati slovenskih.

5.

(20. XII. 1835.)

Prevod Schmidovih spisov. — Kačić. — Muršec določen za Ljutomer.

Dragi perjatell

Vi ste v' jesen sami na mojem jasnem lizi vidli, ki me je vasho savujpanje do moje slovenshine mozhno veselilo — zhi sem vam ravno samo na pol oblubil posloveniti, kaj ste mi odlozhili, sem dino v' svojem serzi terdno sklenil po moji slabi mozhi v' vashem lepem spozhetji vash pomozhnik biti. Resniza je, ne sem se menil podmekniti. Ali sila kola tere. Sdaj she ozhitno vidim, da morem figamosh biti. Saj bi se totega lesenega krisheza, kerega ste po pismi g. Stuheza meni namenli, ravno ne bi bal, pa na meni she telko drugih krishov leshi, ki sa totega vezh prostora ne.

Vi vete, davno she sem se vam toshil, ki so tu gosti posli, she skoro gosteshi obiskavzi, keri neko slato vuro vkrad- nejo; kres to vse pa she sem letos postni predgar. Sato vas prosim — ne samerte mi — ne sanashajte se na me — jas nebom vtegnil. Pa telko she si pa naprejvsemem : zhi bi venda v' toti stiski she dino vtegnil meni odlozhen krishez posloveniti, bi vam ga poslal, kak hitrej bi ga sgotovil — na 'svolo. Zhi je per krishih ravno nobena svola ne slo pridna, je dino srezh- neshi, ker leshishjega dobi.

Nevem, jeli mi bote vi ali g. Murko pervi del Kazhizha poslali? Smenta se. Murko mi je tuđi drugi del Slomsheka

— 200 —

odnesil. Zhi she je ga ne sapravil, naj ga perloshi. Penese hitro poshlem kak vem komi ino kelko.

Slishte novino, ki do vam vuha zvilile: mene so menli v' Lotmerg sa kaplana postavti ; pa moj g. Dehant so ne per- volili.

Lepo se vam sa vasho pismo sahvalim, se vam sa drugo ino sa stalno prijasnost priporozhim na veke

Vam veren prijatel

V Upti 20/12. 35. J. Murshez.

6. (12. III. 1837.)0

Plohelnova stipendija. — Krempljeva pesem na čast nadvojvodi Ivanu,

Dragi perjatel!

Za Plohlnov štipendium je istino telko proscov, ino, kaj še več vala, tuđi za nje neka tak lepa prosica, ki nji človek komaj kaj odreče.

Jas sem vašo pismico mojem g. dehanti naprejbral, kelko se je dalo ino dopustio. Oni so vašo slovenšino močno hva- lili ino zadnič rekli : „Ja venda bode Magdič tuđi za štipendium prosil." Z tega že spoznate, ki koga drugega na peri majo — meni se zdi, ki križoskega Dominkuša — pa za tega volo se Magdič ne sme strasti ; naj le kompetira ino se zviža ; venda je bliže v Plohlnovem pokolenji ; venda bol sermačkih staršov i. t. d. ino či ravno štipendiuma bi nebi dobil — vsako leto se tu V* Upti, či ne blodim, ob novem leti — med Plohelnov rod — med naj bol sermačke neki penezi razdelavajo — naj se potel vseli tam zglasi — blizi 50 - 60 f bode vsako leto dobil. Telko je Dominkuš letos prijel. Ino či so naš dehant ne za istino komi oblube dali, se zna zgoditi, ki štipendium v' njegov žep padne.

Vi ste ali v* Grad ino se terdno vučite! Prav je tak, pa ki de se vam v* vašo od temnih pravic naj beržej precej me- gleno glavo eno malo 'ziskrilo, vam pošlem pesmo, z keroj so Ptujčari princa Johana 5. sušca per obedi gor v gradi pozdravli.

Odgovor na Vrazovo pismo z dne 4. III. 1837 (Dčla V. 152—153). Tuđi Vrazovo pismo (ib. str. 154 — 155) je pisano, predno je Vraz prejel ta-le Murščev list; pa tuđi Muršec še dne 12. marca ni imel onega Vrazovega lista. Očividno sta se torej Murščev list z dne 12. marca in oni Vrazov list na pošti srečala; oni Vrazov list bi torej bil pisan okoli 12. marca 1837.

i-

i T

— 201 —

Pozdravlenje Njih cesarsko visokost princa Johana.

1-

Bog njim dugo daj živeti, Njih cesarska visokost! Dugo njih med nami 'meti, Je prav serčna nam sladkost; Veseli nas proste ludi Da en tak visok gospod Je per nas no se potrudi /;Nam ^odignit zemle rod;/ rep.

Nach der Volks-Melodie : Gott erhalte etc,

2.

Vinska terta, klas erženi Naj obvenči njih glavo

Toti venec lep zeleni 'g

Naj njim zlata krona bo. ^

V* toti naturalski kroni >

Njih o princ pozdravimo -^

Ino na zelenem troni Ji

/;Se mi njim nanizimo;/ rep. CX

n

Q O

^- bO

Ker oni veselje majo ^

T tem najbol, kaj zemla da; ^

Tak njim viško hvalo dajo 55

Roshe vse no zelenja. cx,

Vsako drevo, vsaka trava ^

Se Cres njih rasveseli ^

No njim reče: čast no slava ^ /.'Bodi princ Johanesi;/ rep.

4. c/3

Za vso toto perzadenje ^

Za lubezen njihovo 'qj

Njim bog dugo daj živlenje ^

Z' pravo serčno radostjo. ,^

Daj potem njim v' onem kraji ^

Se pres konca veselit; Le v' tem večno lepem raji /.•So oni ja vredni bit.*/! rep.

Pesem so zložli g. Krempl. Peli so od s.^Verbana 2 pajba z* 10 — 11 letmi ino 2 ravno telko stari deklinci, po naši do- maći šegi oblečeni. Princ so se jako razveselili.

V* Upti V- 37. Vam veren prijati

J. Mršc.

14

— 202 —

7.

(Po Jurijevem 1. 1837).^)

Cbelica. — Krst pri SavicL — Plohelnova stipendija.

Dragi perjatel!

Vi čete, ki bi vam kake prevzet'nce pisal: Jeli ne vete, ki sem duhovnik, keremi je naloženo neti samo drugih po- niznosti vučiti, temoč tuđi sam ponizno pisati no govoriti? Pri meni ali nega prevzetnic, ino či bi se ravno še kera znaj- šla, dino ne vtegnem zdaj izkati, da* vam na naglo pišem.

Zhbelize no kerste sem vse odal ; zato vam perložim 6 f srebra ino vas prosim, pošlite še mi pa 3 ćele zhelize 4 kerste ino en šterti del zhelize.

Davno že bi vam pisal, pa sem na Jurjovo čakal — ki bi več kaplanov k* kupi totih bukviz nagovoril.

Ki ste moje pisemce — odgovora na vašo pervo ne dobli — se močno čudvam, — tam sem vam dosta laži pisal ino tuđi od Magdiča.

Za Dominkuša, sina školnika križoskega se Gotweiss močno opira, pa či je pravica z' srečoj zložna, bo naj beržej Magdič stipendiatus.

Či te prav dosta gorjih Stajarcov dolsim pošilali, boma se v' Graci vidila.

Z Bogom.

Vaš

Še eno: Matjašič priđe *z Sredisja V Lempah, dolta pa Lovrenčki Hojnik.

svesti perjtl Jožef Muršec.

8. (13. XII. 1837.2)

Hrepenenje po Sv, Miklavžu, — Čbelica, — Krst pri Savici, — Danica.

Lubi prijatal!

Pismo, kero ste mi pisali z krajov slovenskih meni tak dragih, sim dobil ino z veseljom štel povablenje lubo nepo- zablivega mojega nekdajnega g. farmeštra. O kak rad bi spu- nil njihovo ino mojo volo ali služba moja, na ktero sim kakti

1) Odgovor na Vrazovo pismo, pisano okoli 12. marca 1837 (gl. opombo k datumu prejšnjega lista!), a Muršec še Vrazovega pisma z dne 24. IV. ni imel. Murščev list je torej pisan nekako 25. aprila!

'^) Odgovor na Vrazovo pismo z dne 2. dec. 1837 (Dčla V. 165 — 167).

— 203 —

z' lancom pervezan, mi nači zapove. Že inda je žmetno se našem mestnem zidovji odtergati, totokrat pa je bilo ćelo ne- mogočno, da je na Mikložovo nebilo doma ne g. Dehanta ne kurmajstra. Da bi jas pa enkrat z dragimi prijateli po mir- nem tihe radosti punem s. Mikloži šetal zidane, sreberne, zlate vole bi bilo mojo serce! Pa naj bo s* nebrojlivimi drugimi tuđi toto nedužno veselje vižari nebeškem aldo.vano.

Ki sva se v* Grad ne vidla, to je zlodi storil, ker je oča vsih laži. Davno že bi se jas rad pri vas dugov rešil. Zato vam zdaj priloženo pošlem za posledne čbelice no kerste 8 dvajšic, ino za pbe danici 18 dvajšic.

Ali kaj me per tem naj bol žmeti, je, ki mi je dozdaj ne bilo mogočno od danice le neke liste prebrati! Bogi danici v prahi ležite, ino za istino vam povem, ki bode venda perle tretja ino šterta že s' neba stoplia, kak bom jas pervo le komaj na pol pregleda!. Meni nemre danica svetiti! Le od daleč se sirmak po njenih zlatih trakih oziram ! ! Zdaj je vse nači kak nekda ! ! Či še te vtegnoli priporočte me ponizno mojem lubem g. farmeštri. Že davno sim mislil njih obizkati, ali naj menje pisati — pa či pervo ne, zadno bode se ne na dugem spunlo. Pozdravte mi tuđi vašega svaka z' sestroj ino otroki. Kda bom enkrat per s. Mikloži, nebom odišel, ki bi nebi k totim dra- gim stermčarom prišel — ino si sprosil krožico vina s' tistih novo zasajenih prestermih goric, kde more ruino vince rasti.

V protletji kanim pa enkrat v' Gradec priti, prepovete že zato zdaj vsim lažlivim gobcom ki vas te pa ne bodo za- tajili

Vam V Ptuji 13./12.-37. vernem prijatli

G. Peserl. se vam priporočijo. J. Muršeci.

9. (2. III. 1838.)^)

Volkmer, prevajan na nemški jezik, — Kollarjeva „Wechsel' seitigkeit".

Moj lubi!

Vaša pismica puna fašenka no šal, pa tuđi puna zmišlenih hval ino skritih graj ino zbadajočega pomilovanja me je dino jako razveselila. — Hujde muhe vam ne bernijo v' glavi — vse je pri vas zidane vole! — Bog vam obvari sploh toto radost' — vam obvari zvirališče, z kerega vam tak obilno zvira, ki se v' duge potoke razleva, ki tuđi sim k* nam čaši kaka sladka kaplica perplava!

1) Odgovor na Vrazovo pismo z dne 18. II. 1838 (Dčla V. 167—170); zato je letnica „1838" za to Murščevo pismo brezdvomna.

14*

— 204 —

Pa eno — dragi prijatel! je dino ne resen; vaša graja je ne ćelo pravična. Nesem jas, kak vi menite čisto nerodna pole — čisto vsušeno drevo, kero nobenega sada neda. Sem rodil toto zimo. Ino kaj sem rodil? Slovenca sem rodil t. j. terdega nemca sem na Slovenca prerodil; g. Matanca — vra- čitve doctora sem tak v'slovenil — ki pesme Volkmerove pres zablodka zvestobno na nemško prestavla. V Murkovi gra- matiki neje besede, kere bi nebi na pamet znal, ali ne strana ino mesta vedil, na kerem stoji.

Je to ne sad? O toto drevce zdaj lepo cvete — ino či ga vročo leto ne vsehne, zna morebiti sada kaj roditi.

Razvun tega moj lubi pomalem sploh na tihem slovenšino sejam. Vam, kak vete, sem telko bukvi rasodal, ki ste njih. več zmogli, ino dino sem njih zdaj vkratkem več raztrosil od g. Slomšeka — ino či de mi sreča le enomalo služla, njih letos več stotin menim raspravti. To bode Bogi ino slovenšini sad perneslo. Gde se slovenšina v* božji besedi v* spripovesti ali lepi molitvi slovinskem serci perbliža, naj hitrej korenino no klico požene — ino se naj hitrej klasi!

Tuđi vašega Kolara, verlega moža — (Bog takih daj dosta :) čem v dil po Halozah od farofa do farofa potočiti tijan prek na Velkonedlski breg. — Vi prete, ki je privas vsako kerv zburkal. Takse puntarije tu nebode spočel, to naprej vem. Kajti tu je kerv precaj postana ino serca so zaspana — ino meso je slabo; pa glavo bode dino vsakemi enomalo raz- vedril ino s* dobrotlivo toplotoj persa segrel.

Zdaj pa se eno: Ne poračajte me preveč vetrom, ki bi me odcod odnesli. Bojim se, ki bi me nebi gde na hujše ter- dine posadli.

Se izdaj nekaj : Kak pa priđe to, ki tišti ptuji Lahi per vsaki perložnosti — per vsakem imenitnem godi neke besede no hvale v' novine dajo ino domači goreči Slovenci pa ne- zmorejo čerke? O kak bi to mladost za slovenšino vnelo ino naš jezik častilo!

Nezamerte nam stric, priporočte me lepo visokočastitemi g. profesori Miklošiči ino 'mete radi

Vašega

vernega brata

2./3. J. Muršeca.

Kolara sem ne dva, kak ste pisali, temoč samo enega dobil od g. Vogrina ; pa dojde. Lepo pozdravlenje od g. Peserla.

— 205 —

10. (20. IV. 1838.)

Rod cesara brat ste peli, Serce naših plameni! Lučki pa se zavzeli: Tih' Slovenec — on ne spi!!

Pesmi žila da vam zvira Z pers predragih vekoma, Tak obilna — kak presmira Zvirališča *z Pohorja.

Zidane da bote vole, Zjutra, podne no večer; Nič vam zdravja naj ne kole Žalost ne, no ne čemer.

Srćča naj vas vsigdar sreča, Slava zlati vam ime, Kakti zorje luč izkreča Prerumeni visine.

20/4. 38. Ves vaš sluga

J. M.

11.

(30. XII. 1838.)0

Slavjansko društvo v Gradcu. — Novine, — „Vedež/' — Vrazove „Narodne pesmL" — Ćirilski napis v cerkvi ptujski.

Dragi brat!

Da bi vi mogli tako dugo na moj odgovor — kako ja na dohod meni z Zagreba poslanih novih reci čakati, kerih se izdaj ne, bi vam resnično predugo bilo. Zato vam rajši perle odgovorim.

Vam z veseljem oglasim, da sem ne samo jas gračkem sveslavnem zočlenstvi pristopil ampak tuđi 5 drugih k pristopi pripravil — z njim vugodnoj pogodboj, da vsi potroški pošilanja na moj račun padajo. 4 češki — 1 polski — 2 serbska — 2 ilirska — 1 slovenski — i 4 nemški časopisi ali novine so nam obečane. Za polovino leta sem vašem na- mestjaki Terstenjaki peneze že poslal. Či bude družba oblubo istinsko spunjala, imam zavujpanje v drugi leta polovini še njih pa toliko nagovoriti — za leto dni pa dvakrat teliko. Povem vam — da se prinas Slovenšini sploh velkša čast dava. Terdega Nemca sem nedavno na dobrega Slovenca prerodil — ino zdaj imam pa 2 vučenca.

') Odgovor na Vrazov list z dne 17. XII. 1838 (Dčla V., 178—181).

— 206 —

Novine bom tuđi verlo razširjaval. Či vse obećane novine zvesto dobivamo, znate, da bode več kak zadovolno šteti. Pa razvun toga, dino hočem narodne ilirske novine še vseli na svoj račun sam deržati, či cena z* pošilanjem vred, kak vaš oglas oznanuje, je ne kres 4 fl. Ako bi dražišje bile — bi mi prevnogo bilo!

Za vedeže vam pošlem — kelko sem dozdaj rešil — namre :

15 fl. srebra.

Pa či želite, da de njih moči več predati, bote mogli ceno na polovico postaviti.

Za vaše narodne popevke že zdaj — pred kak njih kdo vidi, podpise zbirati, bi tuđi žmetno delo bilo ! aH natisjenih ino zvezanih se nebojim čuda raspraviti.

V cifkvi naši smo vse pregledali na levi ino desni strani — ali cirilskega ali kakšega drugega napisa je ne najti slovenskoga.

Pozdravim vas — i vse ovdešne iskerne rodolubne brate. Z Bogom

Vam

veren prij

V Ptuji 30. Prosinaca Josip Muršec

838.

12.0

Dav, Trstenjak, — Murko in ilirski pravopis. {Prim. tretji Markov list, z dne 1, L 1839!)

24. Veljače 839. Ljubi brate!

Ob svečenci komaj sem dobil vaše obečane knige i ka- lendare — eto peneze za nje 7 fl 48 xr srebra. Kalendarov bi lehko več predal — zdaj pa bode že prekesno — da že je Ožujak pred pragom. Tuđi Juran i Zofia se dajo leži predati, či je ravno dramatička pokušnja leži razumliva — ali polovico je dražišja.

Kaj le Terstenjak dela ! ? Čuda so njegove pisme obluble — dosta sem njih za lubo Slavšino nagovoril — ino zdaj že je drugi mesec odtekel i ne je časopisov i novin — ne nikšega zgovora. Či je on kaj kriv — či je venda peneze potrošil — ne za peneze mi je žal — tote hočem napreplatitclom že na- mestiti, pa ki dobra vola pa zgine — ki to dugi trud potere.

') Kakor se vidi iz konca tega pisma, je pisano, predno je dobil Muršec kak odgovor na prejšnje pismo.

— 207 —

ki naša mila Slava kvar terpi — ki vera mine — to mi serce teži! O da bi jas le, kak sem namenil, kak smo se tuđi tu spominjali za našo okolino sam vse oskerbil! Ali čisto sem vujpanja še ne zgubil.

Nekaj še me izdaj bol žmeti — namre pismo — kero mi je pred nekimi tjedni g. Murko pisal. On je v* stiski. Vi vete, ki mu je naročeno knige, kere za naše sole spisava, v* Boho- ričovih asbukih spisavati. Lani, se mi zdi, je mu to po voli bilo — ali letos ne več. On vidi, ki novi češko ilirski pravopis starega premaga ino vsih Sloven. serca zavnima. Iz tega mu 'zhaja sovraštvo. — To on vidi — toga se boji, ino dino se mu neče — ino si venda ne vujpa, ki bi sam v* Beč prošnjo pisal za dovolenje — v* novih asbukih smeti knige dati štam- pati. Zato je mene prosil, ki bi jas v* Ilirskih narodnih novinah zaznanil, ki on novi pravopis više lubi no štima kak starega — ki je ne njegova vola, temoč okolnosti prikru sila, ki šolne knige po starem natisjene bodo — ino ki on naprej vse knige, kere bo izdava — kakti s. pismo n. z. v' našem narečji — svojo slovnico i rečnika — ki bude vse v* češko ilirskih asbu- kah natisniti dal.

Jas pa drugači mislim : Naj beržej majo g. Dr. Gaj kakšega možnega prijatela v* Beči, ker bi na tihem pres Murkovega vedenja to lehko tak ravnal — ki bi se novi pravopis njemu naročil. Odpište mi na to — ki te g. Gaji lastne Murkove reci spišem, ki leži govorijo. G. Krempl so v' toti one že g. Kopitari pisali — kaj bode gde za odgovor?

Či V* tem ne bode pomoči — te bom Murka prosil — ki delo preloži (zgovori se lehko najdejo.) Za leta dni nede več telko protivnosti — , te, se nadam, bo staro čisto potlačeno.

Pa imete toto skrivnost na tihem med soboj — ki ne bodem ovaditel prijatelstva. Ob svojem čaši — či še bode pri- jateli treba, priđe tak v' vaše novine.

Do teh dob so ilirske novine k' carovem rodi ne imele letopisov. Eto se podstopim — ako novinama bolših ne dobi — 2 perložiti. V Gradec budem tri na zvolo poslal.

V

Ci nju g. Dr. Gaj, kerim se s posebnim poštuvanjem pri- poročim, dovolijo poprijeti — naj bota pres podpisa.

Jeli ste mojo pismo taki po novem leti, v keri sem Vam 15 fl srebra za vedeže poslal, dobili?

Bog bodi z vami

Vaš br.

Joz Muršec.

— 208 —

13. (21. VII. 1839.)^)

Knjige v Krapini ^v vozi. — Marko in pravopis. — Ilirščina med Slovenci.

Lubi prijatao!

Evo — što se je pripetilo ! Knige, z kerimi ste me zadni put razveseliti namenili, su postale boge vjetnice. Kmet, ke- remi su bile berščas v* Krapini naručene, je s praznimi rukami dojšo i glasom, da su mu na harmici odvzete! — Budalo! bi lehko bio platio primerjeno harmico!

A što je vezda včiniti? Jurve je berš dva tjedna danah preteklo, i jošče je ne niednega odpisa — ne poziva po nje po- slati i voze osloboditi. Što za besa ste mi poslali ? Što harmicari ili stražniki tako dugo kuhajo? Jel hotć točo izkuhat, kera bi me potukla? Aj naj hudja burja njih neka protira!

Za tega volo vas prosim, piste mi, što je v* balici bilo, da mi bude moči mirnim biti i se za knige glasit.

Drugo vas pitam : kakši vas muti 'zrok, ^buduč da mi ne volite odgovoriti, što sem vam jurve davno od Murka pisao, poradi njemu odlučenog pravopisa ? Odviše rad bi mu odpisat, kajti skradno jeste vreme za odgovor — pahčite se dakle.

Ako pri nas ravno ne gori, dino dobro tli. Tuđi* starci — kako g. Kosi v' Leskovci se kod nas Iliršini vadijo. G. Krempl pa so neumorni. Dogodovčina z ilirskimi bude čerkami natisjena.

Štajerska je jurve dokončana — samo kipe junakah i. t. d. jošče naš Matjašič risava.

Ov tjeden budem se českega lotil. Ako ne zamluvit všeckeho češki budem se dino trosko razmit naučio.

Danas budo g. Lipič hrastovski pokopan.

Če mi bude moči, vas hočem v jesen v Zagrebi pohodit.

Z poniznim poklonom svim vernim Ilirom

vam

veren brat

V Ptuji 21. Serpnja 839. Jos Muršec

>) Knjige, ki so ostale v Krapini, nišo tište, o katerih govori Vraz v pismu z dne 17. dec. 1838. (Dčla V. str. 181), marveč pozneje poslane.

— 209 —

14.

(1839.)

jyedež**, — r,L\ina**. — Dav. Trstenjak in Slavjanska čitalnica.

Dragi gospone!

Eto 20 vedežov; ako njih jošče više želite, njih rad z rok spravim.

Vaše knige sem vse Waicingeri poslal. Tuđi en arkuš vaše Lune priklopil — kajti vi ste njih ne 12, kako pišete, poslali, temoč samo 6, kere sem razdelil. Med nama reč: Vaša Luna ma precej oštre zobe — je ne tak mila — ludna — prijazna, kak luna v* naravi. Či se skoz tako neludnost le ne bode preveč zamerila!

Terstenjak ^je njemi poslane novce potrosil ino mi ne čerke letošnih Časopisov poslal. — Zdaj je čitavnica proč — ino jas sem primoren denare povernoti. Da bi vi kakše dobre; že hrovacke ali ilirske ^ molitvene knige imeli, mi slobodno ene na pregled pošlite. Či bi neble drage — bi se venda znale predati.

Kajti krajnskih sem V štertal leta za 400 fl srebra prodal. Preporočte me ovdešnim gorečim Ilirom venda — dojdem letos v' Zagreb. —

Z Bogom

Vaš verni

Jos. Muršec.

• ) Pismo nima nikakega datuma.

Nad izvirnik tega pisma je ureditelj Vrazove korespondence v zagreb- ški vseučiliški knjižnici pripisal: „Valjda g. 1839. i to prve polovine."

L. 1839. je brezdvomno in sicer spričo opombe o npvcih, ki jih je potrošil Trstenjak (gl. Trstenjakovo pismo Muršcu z dne 16. dec. 1838 in Murš- čevo Vrazu z dne 24. febr. 1839) in pa spričo opombe o 20 „Vedežih," ki jih nahajamb tuđi v sklepnem računu za leto 1839 v Murščevem pismu Vrazu z dne 24. dec. 1839.

' Hočem pa §e temu pismu odkazati določnejše mesto v okviru 1. 1839.:

1). Terminus ante quem non je pred vsem 24. febr. tega leta; zakaj

V pismu s tega dne še Muršec ne ve, kaj je storil Trstenjak z denarjem, a

V našem pismu že pozitivno poroča o tem.

2), Terminus post quem non je pač jesen leta 1839.; zakaj Muršec misli še „letos" priti v Zagreb (prim. njegov list Vrazu z dne 21. julija!), in Trstenjak, ki se je jeseni tega leta preselil v Zagreb, po našem pismu oči- vidno še ni tam.

Po tem takem bi bilo misliti le na dobo od konca maja kam do septembra.

3.) V tem okviru je važna opomba našega pisma o „oštrih zobeh" „Lune"; to se pa more nanašati le na „Luno" z dne 15. maja 1839, ki je v opombah k članku „Magyarismus, Ilirismus" res energično polemizovala s piscem nekega madžarskega članka; ves ostali letnik je čisto „uljuđen kakor luna V naravi."

Po tem takem bi bilo misliti le na dobo od konca maja do septembra, to je, osobito na mesece juni, juli, avgust.

— 210 —

15. (24. XII. 1839.)

Muršec v Gradcu. — Glavni račun za razpečane knjige.

Dragi prijatel!

Skoro že je 14 dni, ki je mene ne več u Ptuji — kero sem najberžej na vsigdar zapustil. Vem ki se vi totem glasi močno čudvate — tuđi, ki vam na pol žal bode — pa za me se že da dostavek najti. Da mi je na mojem novem mesti tu V* Grad ne već moči vaših knig razpravlati ino predavati, bi rad z' vami račun storil.

Kak znate, sem dobil 2 bali vedežov, vsako po 100.

15 fl srebra sem vam ppslal za 45 vedežov potem še 20 vedežov — ino 25 še njih je ostalo. Zadne dobe sem samo 10 vedežov predal a 12 A:r sr. = 2 fl. Od tote ene bale še ali dobite 2 fl ino 25 vedežov. Druga bala pa še je ćela, kak je prišla. Od vaših narodnih pesem sem 3 komade predal = 4 f 30 A:r njih še ali ostane 27.' Za 10 predanih hval nad- vojvoda loaria a 12 a: = 2 fl. 50 komadov še ostane, ino 2 stari danici.

Penezi, kere še ali mate dobiti, znesejo 8 fl. 30 xr srebra.

Vse ove knige sem jas zapečatane pustil v mojem starem dozdajnem konaki pri g. Matjašiči — mojem nasledniki. Njemi naročte, kaj mislite ž njimi včiniti.

4.) S tem pa smo se zelo približali 21. Juliju, ko je Muršec tuđi pisal Vrazu (pismo 13.), in nastane vprašanje: Katero pismo je starejše, pričujoče ali pismo z dne 21. julija?

Pričujoče pismo govori o nekih Vrazovih knjigah; tuđi pismo z dne 21. julija govori o knjigah, ki jih je Muršcu poslal Vraz, a o teh-le se more reci, da so bile poslane nekako v začetku julija („Jurve je berž dva tjedna danah preteklo"). Ni zelo verjetno, da bi bil Vraz Muršcu v tej kratki dobi poslal dvakrat knjige, recimo koncem maja ali v začetku junija in zopet v začetku julija; marveč so pač knjige, ki jih omenja v obeh pismih, iste.

Ker te knjige po pismu z dne 21. julija dotle še nišo dospele, pač pa po našem, je jasno, da je to-le pismo pisano pozneje.

Isti.zaključek'se nam poda še iz enega premisleka: pismo z dne 21. julija nujno želi odgovora radi Murka, v našem pismu pa Muršec tega ne omenja 4 zato je misliti, da je v stvari Murkovi že prejel odgovor, ko je pisal pričujoče pismo, in da jeto-Ie pismo pisano po 21. Juliju. (Ali mu je radi Murka Vraz odgovoril zajedno s knjigami, ki mu jih je poslal začetkom julija, ali pa sele v posebnem odgovoru na pismo z dne 21. julija, je za moje vprašanje irelevantno).

Po tem takem bi bilo pisjno pisano zadnje dni julija ali (za- četkom) avgust a.

[Seveda je Vraz Muršcu v času med februarjem in julijem najbrž vsaj enkrat tuđi pisal, a to pismo bi bilo došle neznano.]

•

Ni videti, da bi med tem listom in prejšnjimi listi leta 1839 bila kaka vrzel.

— 211 —

Vtegnilo bi biti, ki tote peneze mente tu v* Grad na kakšo ono potrošiti — či pa ne piste mi na vsakšo vizo — jel njih tu mam komi dati ali vam poslati.

Ali dino moj lubi me ne mete za tote premembe volo za odstopnika. Či ravno ne toto prvo leto pa dino prihodne bom jas pa priden v naši stvari.

Jas stanujem pri g. Konjeniki Ormuškemi v'^ kneso-her-

beršteinovem hrami v* ulici Paulusthor vu Grad. Či sem vam

ne vsakši red dozdaj pogodil — ne zamerte — bole sem ne

zasumil. ^ ^

Srecno , ,

Vam

veren br

24./12 839. Jos. Muršec.

Erzieher.

16. (22. VH. 1841.) 1)

Predplata na „Glase iz dubrave žeravinske,** — Marko.

Lubi prijatel Stanko!

Vašo pismo, kero mi je ovi den dospelo, me je po stari navadi razveselilo, kakti vsako vaših nekdanjih. — Je sicer istina, da sem nedavno v* novinah vaše pisme dtal, ali d ravno vesele, nišo dino mi bile tako prijazne. Tuđi od predplate na glase iz deržave Žeravinske sim štel ino želei nje imeti, ali gde predplato storiti? Navaš samer [Na vas samega?] pisati k* vam, sem ni znal, jeli bi pogodil. Ino, kak vi zdaj sami velite, vnogo vam kupcov nabrati mi moje zdajne okolnosti po pra- vid ne dopustijo. Na mojem predašnem mesti, sem resen imel široko znanstvo, i vnogo bratov, keri so me ali jas njih ob- hajal — kajti bila je lepa priložnost. To se je premenilo. Neti je časa obiskavati, neti vlegnosti vložne pridoče prijatele pres vsakše oni poprijeti. Tuđi se zvonček ino predhiša nekim neče. Zato vam dam, kelko premorem, mojo jedino ime. — Ali več, kak venda mislite ino hoćete, vam v' imeni g. Grodera naznamnam. Vse poprek znese 68 r. sr. Na drobno vam bode, gda dojdefe, vse razložil. Ali pa menje, kakti dočakati, je prodal Ferštel namre — nič. Kinreich vaš je dsto. zatajil. On se nespoti, ki bi kaj od vas imel. Šubert se paČ vse ima

^ i)^dgovor na Vrazov list z dne 12. VII. 1841 (Dela V. 259 — 261). Od spomladi tega leta je Vraz potoval po „gornji naši strani" ; med tem mu Muršec ni mogel pisati. „Nisam već dugo nikakvoga glasa čuo od Vas," mu piše Vraz dne 12. Julija; ali je Muršec odgovorilna list z dne 19. II. 1841 (Dčla V. 210—213)? Najbrž ne; to izvajam iz opombe o Klajžarju v tem listu. Ako je tako, ni vrzeli med Mur^čevimi listi in si je Vrazovo „dugo" tolmačiti z dobo od 24. XII. 1839 do 12. VII. 1841. Iz leta 1840. tuđi ni nobenega Vrazovega pisma Muršcu.

— 212 —

ino g. Kosar je duga, ker 7 r. 58 xr sr. znese, dozdaj ne po- pravil. Bolše glase vam dam od g. Dam. Njemi sim plačal z* penezi, kere sem v* vašem imeni od g. Klaišara sterjal.

Dino nekaj moj lubi, kaj je ne čisto noro, se mi ravno na pamet naseli. Jas ino neki drugi še — že bi davno radi gorsim od vas neke knige imeli — ali mi nevemo kam penes pošilati, ino či bi ravno to pogodili, dino nevemo kelko ? Kak pa bi bilo, da bi vi tamdol za nas odračunili, mi pa tugor za vas položili, kaj naš dug znese!? Zavujpam, ki nebote od- rekli. — Zato se bodem taki zjutra dogovoril — ino vam od- pisal — na zadnem strani.

Tečas zezvete, ki bode naš Murko venda še toto leto svojo gramatiko, bolše ino širie nasnovano na svetio dal. Tak tuđi nakani z svojim rečnikom. Totega bi resen rad z' g. Ca- pom ^) red na novo zložil — ali zdi se mi, ki bode mu g. C. sam naprej vujšel ino ob svojem rečnik na svetio dal, keremu že je duge leta gradivo pabirayal. Venda nebode kaj bodi. Toto jesen — ali po jeseni nam namenijo tuđi g. Kvas, (ker so se oženili, ino se že otec kličejo,) v* našo čitaonico il. nar. novine spraviti. Museum češki ino Ost ino West že je tak ovdi. Na totem zadnem strani vam ali pišem: premite tuđi g. Lovr. Vogrina že Doctora bogoslovstva med naprejplatitele na vašo knigo ; zraven vas prosim dajte njega ino mene za ovdešni novi rečnik med naprejbrojitele zapisati; potem nam pošlite 3 jezgre keršanske bogoljubnosti sred ne zgrte ino meni od vsakše drame, kere so se dozdaj na svetio dale, 1 exemplar.

Zna biti ki vam v' totem posli kres nedugo pa pišem da sem tak hitro se z' večimi ne pogovoriti mogel. T veseljom bom vam tu namestil, kaj bote za nas potrošili. Zato prilo- žite vseli vaš račun.

Ako se pripeti, ki bodem v* Ormuži, gda te vi domovino obizkali, bote že zvedli ino tak dobri me tam obhoditi; ino či sem še v' Grad, bote tuđi čuli. Srečno. Imete radi

Vašega 22. /7. Jež. Živkovega.

17.

(28. VII. 1841.)'^)

Plohelnova stipendija. — Ptujski dekan.

Dragi Stanko!

Eto vam druge pisme i prošnje. Jas se pahčim, ki mi po pervi priliki lehko vse vkup pošlete — naj bolje bode po pošti, da bodo tak vse knige više funta znesle — ino te je

») Gotovo „Gafom!" Moj prepisovavec je pač krivo čital: 2) Na koncu prejšnjega lista omenjeno drugo pismo.

— 213 —

plačilo ne veliko. — Kak sem že naznamnal — vas poprosim tuđi g. Macuna Ivana Jurata med naprebrojitele na vaše glase i tuđi na novi rečnik dati zapisati, ino mi tuđi za njega poslati od novo štampanih dram od vsake 1 komad.

Pozabil sem vam oznaniti, da je k Ferstelni na vas I kniga zavečana — iz Zeiringa dojšla. Tuđi zvete da je vaš domorodec Magdič Plohelnov stipendium dobil — proti voli Dekanuša — ino bode zdaj tuđi jurat. — Ptujčari dobijo naj beržej na skorem novega dekana — toti odstopijo — hočeš — nečeš. — Gda bodete dojšli slobodno vaše knigopredavce po- kregajte — kajti, tote dni sem nekem diaki, ker sirmašek tuđi po slovenskem hlepi vedeža pokazal — ino on se je za- čudil — da mu še ne glasa čul — neti ga v* nobeni izlogi vidil. Taki ga je šel kupuvat. Kaj vas moje pisme koštajo prosim mi na moj račun zapisati. Vam i vsem vernim domo- rocom vse dobro; Srečno. Ves

Vaš

V Grad 28. Serpnja 841 Jozip Zivkov.

18.1)

Predplata na „Kolo", — Murko, urednik Slomškove knjige (gotovo „BI. in Nežice**), — Klajžar,

27./3. 42 Luba duša!

Že davno bi vam na vašo pismo rad odgovoril — ali z* ene strani sem preveno na knige čakal — od kerih ste mi oznanili, da so že na poti po dilišanci, ino kterih še dozdaj ne; z* druge strani še so mi ne dojšli odgovori od prijatelov, kerim sim po dalji domovini zbiranje prenumerantov naložil i prijazno naročil — ali kak zavujpam, njih više bode, kak si mislite. Že Gradec sam je jako rođen bil — kak bote na zadni strani vidili. Polovico telko bodo Juri Matjašič — Tutek V* Radgoni — i Klajšar njih naj beržej tuđi spravili. Pri g. Da- miani sem za 2 exempl. Luzičkih pesem kere že so vam tedaj odposlane bile, 3 f platil. Naše domovine zgodba od Winklera za 18 vam eto dojde — ali od Murka še nikaj ne dobiti — ino še taki nebode, kajti on se' komaj z' žučne* trešlike skopal ktera ga neke tjedne gnjavila; ino zdaj malo kaj vtegne, da more pervi tisk onih knig pregledavati, ktere g. Slomšek tu štampati dajo, i kerih bo izišlo novo komadov. Blizi 2000

Odgovor na Vrazov list z dne 2. III. 1842 (Dčla V. 286—289); kakor kaže začetek Vrazovega lista, med pismi ni vrzeli. Novembra 1841 je bil Vraz osebno v Gradcu.

— 214 —

imajo predbrojitelov. Kako ste mi pisali — tak' sem vsim pre- numerantom povedal ino pisal, da penes ne treba perle polo- žiti, kak kda že bodo knige v* roke prijeli. Žal mi dene, ki vam ne morem broja v* Gracu štampanih knig slovenskih že zaznamnati — prepozno sem se zglasil — ali da bom vam kres neke dni tak pa pisal — bote vse gotovo zvedili. Kaj vas če veseliti je — ki se v* kaviši pri Harumi ilirske novine javno najdejo — ino čitajo. Neki zedinjeni domoroci — jurati nje kupijo ino tam berejo. Poznate vi novo komedio: Die Mode? Ako bi toto delce dobro prestavleno bilo — bi za vaš posel jako uspešno bilo — da tak močno zagovarja domačo nošjo — ali opravo. Poresnim vam — lepo je pisano, ino jako vujžge narodno lubav, i njene oprave.

Pošlite mi dino berš obećane knige, predugo ža čakam. Tako vas tuđi poprosim vašim poštam delkšo skerb v* spravi novin naročiti ; rade zaostajajo. Klajšar vas po strani gleda — ino bi mi skoro zebiranje prenumerantov odrekel — da pre je vam i g. Gaji po Danici od 3 zadnih let pisal — ino nobe- den ga ne z* čerkoj — ne z knigami osrečil! Ako še nje hoče, bom vam v' drugi pismi povedal — zdaj samo telko — da še dino pred koncom Sušca zvete, kaj mi doma spočnemo.

Eto vam predbrojitelov:

n. Kvas Koloman učitel slovensk jezik? na sveučilišči Gračkem

, Kosar Jakop kaplan pfi Marii Trošti pri Grad.

, Leih,Blaž kaplan c. k. regiinente Bir6t.

, Murko Antun odgojitel pri njih Excelenci Konst. Wikenburgi guber. Staj.

, Ruedl Franz, kurat deželskih vjetnikov v Grad.

, Vogrin Lovrenc bogoslovja doktor — adjunkt semeništa i suplent dog- matike. Terstenjak Davoriif klerik biskup, sekavske i s. bogosl. slušatel u Gracu.

2. 3. 4. 5. 6,

7. „

8. „ Ciringer Arni dt

9. „ Stibor Antun dt

10. „ Cvetko Juraj dt

11. „ Bratuša Mirko Josip dt

12. „ Divjak Josip ^ dt

13. „ Pak Mato dt

14. „ Šoher Antun dt

15. „ Dolinar Mato dt

16. „ Rubin Davorin dt

17. „ Čuš Janko dt

18. „ Kovaček Alois dt

19. „ Verbnjak Josip dt

20. „ Rošker Franjo dt

21. „ Klemendč Antun dt

22. „ Meglič Franjo dt

23. „ Peršoh Valentin dt

24. „ Dervanšak Juraj dt

25. „ Dvorski Mato dt

26. „ Kurnik Ivan dt

27. „ Misia Antun dt

28. „ Golinar Josip dt

dt dt dt dt zadne godine

dt dt dt dt dt

dt mešnik mešnik zadne godine mešnik

dt slušatel bog

dt ^

dt

dt

dt

dt .

dt

dt

dt

dt 3. godine

dt 3. god

dt 1. god.

— 215 —

29. P. n. Sem jas sam — ako še me poznate

30. „ Oroslav Strah Pravdnik 3. god.

31. , Robič Matias, bogoslovja doctor, c. k. profesor cirkvene zgodbe i _ Decan duh theolog. Facultat.

Suma 31 exemplar. »)

19.

(Nekako 9. VI. 1842.) 2)

„Kolo*\ — „Blaže in Nežica". — Dav. Trstenjak. — Gajev rečnik, — Zagrebška restauracija.

Dragi gospodine!

Više tjednov že je preteklo, ki ste mi dohod kola ozna- nili — ; preveno ga čakam — ino dino ga včakati nemorem ! ! Za samega boga volo kaj vas mudi i moti ? Bojim se da mi bogoslovci ne bodo pred iz šol odšli — ino rastavleni — kakti vaše knige dojdejo. Kak bo te moči pri njih prenumerirati ? I pred vam tuđi denarov nemrem poslati, kak knig ni — kajti tak ste se vi s* menoj ino jas z* gospodmi pogodil. Pahčite se zato — ako so vam penezi i z] novič prenumeranti lubi. Nači nemože biti. Vašo dužno pismo mi je v* manj bilo po- šilati. Vi ste si ja sami* skusili, da je nič ne dobiti ž njim. Dr. Kčnigshofer, ki je po mešniki Kaučiči baštino razpravlal — me je odposlal k Dr. Wasserfalli, ki je po Domheri razdelenje imel — ino tuđi pervopokojnega brata premoženje* na skerb dobil. Toti mi reče, da je to vse zgublena reč. Kajti več pol dugov, iz kerih bi vi, kak več drugih, imelo peneze dobiti i vleči, se ne plačalo, da se ne imelo z' česa. Preč je preč.

• ) Tu je torej 31 predplatnikov ; a konec* lista očividno manjka. V

pismu z dne 20. maja (Dčla V. 296 — 298) piše Viraz: „Vrlo sam se obra- dovao kako sam primio od Vas predbrojnike. Petdeset to ba§ nije veliki broj ..." To število (petdeset) pa se sigurno nanaša tuđi na tište pred- platnike, ki so jih pridobili Matjašič, Tutek in Klajžar (torej na ćeli „mari- borski kotar"); saj jih je Muršec od teh nabirateljev pričakoval „polovico toliko«, to je kakik (15—16).

Po tem takem smemo misliti , da je Vrazovo pismo z dne 20. maja odgovor na to-le pismo Murščevo in da Murščevega pisma ne manjka tu nobenega.

«) Pismo je nedatovano, a „Kolo", „Blaže in Nežica" in opomba o zagrebški restauraciji ustanavljajo leto: 1842. — Restauracija se je vršila 31. maja in 1. junija 1842; s tem je pismu določen terminus ante quem non. Na Vrazov list z dne 9. junija se Muršec še ne ozira (torej ga še ni imel), pa tuđi Vraz še 9. junija ni imel tega Murščevega lista, sicer bi ne bil pisal: „Ovdč smo imali restauraciju . . ."; iz tega sledi, da je Muršec pisal to pismo tuđi okoli 9. junija, najbrž nekako 10. (zakaj „istino" o restauraciji, o kateri govori Muršec v pismu, so v Gradcu valjda zvedeli „iz nemških za- grebških novin" dne 8. jun., ki jih omenja Vraz v onem pismu.

Pričujoče pismo je ozir na Vrazov list z dne 20. maja 1842 (Dčla V. 296 — 298), kjer je Vraz Muršcu naznariil, da mu „za nekoliko dana" posije Kolo. Od 20. maja do 9. junija je pa „više tjednov".

— 216 —

Blaže ino Nežica od g. Slomšeka je že izišlo — izvorno kaj vredno delo na 300 stranov, v* velkem 8^^ za 40 x sr. Jas sam sem 14 exemplarov kupil — Jako se mi dopalo. Prestavleno v* vašo narečje — v* pravo iliršino, bi to pravi zaklad za ovdašne kraje ino dežele bil. Bolje nemre prostih ludi podvučiti — neti, kaj je više, vučitelom lepšiga uvoda ali vižara v' podvučenje v' roke dati. G. Terstenjak je tuđi ne- kega šenta — mesec Marijin — v' slovenšino prenesil — ino po g. Siroli na svetio dal. Škoda. Drugih novin nimamo. Či že je g. Gaja rečnik dobiti — ali na njga predbrojiti — dajte me zapisati ali mi knigo taki pošlite zdrugimi — denare bom k' mesti poslal.

Vi ste dobro svoje pravice zaščitili, kak je strašen hrum letil. Bilo je z* pervega čuti, da je 60 protivnikov bilo omor- jeno, ino ki so g. biškov sam komaj skos okno v^begnoli, Potem smo istino zvedili.

V*ćeraj so tu soldata obesili, da je svojega kaprola vstrelil; v* kratkem bodo drugega, ki je starše umoril. Z Bogom. Otešite skoro vam

vernega prij.

Jež, Živkovega,

20. (20.x. 1842.) 1)

„Kolo". — Vukotinović, Kukuljević, Seljan, — Muršec bolan, — Kosar, dvorni kaplari; Matjašič, profesor.

Moj lubi prijatel!

Mudne so bile v* prihodi vaše knige — ali mudnešo, bote rekli, še je vašo plačilo. Po pravici, kajti penezi še se izdaj od vsih stranov pri meni nečejo ziti — ali predugo mi je, še duže dužen biti, zato sam hitro izplatim. Na priloženem listi so — po vaših listih — mi poslane knige z cenoj red naznamnane ino zračunjene. Kaj sem za vas platil — ino kaj še gospod Matjašič na dugi ima, sam odbil. Tak dobite 47 i 54 a: srebra, ino dug mi je zbrisan.

Ne zamerte moj lubi — mojo dugo mucanje; kak že ste od p. n. gg. Vukotinoviča, Kukuljeviča ino Seljana i. d. čuli, se mi je letos hujdo kvasilo — bolehal sem od mesca do mesca ćelo leto ino tuđi skoro vso jesen. Komaj sem se z postele skopal — me je že drugoč nazaj poderlo — ino

') Od junija do oktobra 1842 Muršec Vrazu ni pisal; med prejšnjim in tem pismom ni vrzeli. — En dan prej (19. okt.) je pisal Vraz Muršcu (Dela V. 314—316.) Pismi sta se srečali.

— 217 —

nanjč zdaj še nimam pravega zavujpanja. Či mi ljubo zdravje ne bode lepše streglo, bom si naj beržej drugači zgospodariti mogel.

Moja bolezen je tuđi zrok, da sim gg. Kuk. ino Seljani neti pisati neti predbrojitelov poslati mogel. Edino, kaj mi je mogoče bilo, je, da sem na vse strane mojim prijatelom raz- pisal. Je kdo predbrojil ali ne, neznam, kajti meni je vračitel vkazal se preseljati z kraja v kraj. Tak sem bil v* Celji — Celovci — Bilaki — doma — v* Ormoži — ino pisme so me ne vedle najti. Neke dni sem zdaj nazaj v* Graci — ino kak je čuti, so se neki sami dolta zglasili.

Naj beržej so vam ovi gospodi naše pogovore spovedali. Mi smo opertoserčno mnogo zgučali od prečk za ilirsko kni- ževstvo V* naši domovini — od mudnosti v' doblenji — od dragoče, od velkih trožkov v' pošilanji, ino od truda i. t. d. Tak sem mogel za kola volo trikrat na harmico — ino sem za obojne knige 3 f srebra troškov platiti imel. Takse reci so jako vnožne. Mi smo že drugi oglas na kolo v* novinah šteli, pa še smo ne kam za pervim vedli. Pa tuđi veselejše glase vam imam: g. Košara so za škofskega kaplana postavili — ino g. Matjašiča za Religionsprofesora na Marbruškem gym- nasii — zdaj zpervence namre provizoriš, ali on nakani kon- kurs napraviti, ino kdo bo ga obladal pod škofovim štitom? To je velika sreča za našo mladeš — za našo slovenšino. Kak hitro se bo segrel — bo okoli njega veselo gorelo. Zato dobrovolno poterplivost. — Tak tuđi g. Vogrin zdaj^v' dog- matiki namestuje — ino naj beržej postane profesor. Či dobro vse ide priđe g. Klajšar za Margetenskega farmeštra — kajti g. Domainko so prestavleni ^k' s. Floriani na nemško. Ali Ptučari še nimajo pastira. Či pridejo g. prof. Robič — bo vsem vesela Alleluja — tuđi za vas! Kak ste tak^čuli, je v' Lotmergi jako puno — ali predobro, pre, nebode. Či je ravno toti mesec hvala bogi — verlo lepi, bo dino žmetno kaj bol- šega od 838 skuhah Množina bo dostavila — vesela vam je majka.

Kaj pa bi z* vašim dužnim pismom? Naj beržej si bote ž* njim naj bol segreli, či si tabak prižgete.

Kda bodo drugim našim predbrojitelom knige odposlane, volite, da tuđi za me priložiti Seljanov zemloobras i 3 perve knige g. Kukuljeviča, kakti tuđi slovnik. Vi znate, da gotovi denari hočejo dojti. Ali drugih reci mi ne pošilajte — d o k 1 i č vas pa ne poprosim.

Prosim vas, priporočte me s e r č n o gg. kteri so mi veliko čast skazali svojim pohodom, pošlite, kak sem vam tak že oznanil — tuđi drugo kolo za vse perve prenumerante, (:kajti

15

— 218 —

na drugo še imam od vsih oblubo — pa tečas ne više:) ino radi bote

Vam

vernem prijatli

Y Grad f J 42. Joz. Muršec.

21. (28. XII. 1842.)

Drugo „Kolo*'. — Knjižnica slov. bogoslov cev v Gradcu. Citalnica v Ivanišču.

Moj Stanko!

Nevem si kaj misliti, ne si vas raztumačiti. Že 20./10. t. g. sem vam račun položil ino denare poslal za doblene knige — ino neti čerke odgovora ! ! Vem, ki mate vse roke pune poslov ino vse kote pune misel, ki ne vete kam bi glavo djali — ali od 48 fl. sr. ne najmenšiga spomina — toga nemrem zdobreti. Docod sem se splo.h zanašal, ki mi bote z* drugim kolom vred pisali. Pa kaj bi. Razvun števila knig ino njihove cene — ne besede! Ja kaj še me več moti, veliko vse inači kak sem vas poslati prosil. Pa za tega volo bi dino znali odgovoriti ! Bojim se zato jako, ki ste penez ne prijeli. Ne mudite mi na to hitro odpisati, ki seobom vtegnil se počte deržati. Više 14 dni ne- mrem čakati. Čas vteka.

Naši sloveni bogoslovci so knigarnco vtemelili za naše domorodce. Vsaki mesec namenijo 1 1 fl. sr. spraviti za knige — razvun tega še prinesce od drugih prosijo.

V čitaonici loanejskoj bodo toto leto tuđi narod, ilirske novine imeli kak mi so director Gočer povedali. Velijo, da bi ovači to bila luknja v* njihovih novinah. Ali meni se če zdeti, ki so venda brali knigo: Die Slaven, Russen ino Germanen. Bolje še bi bilo, da bi venda bili kakši dobrotlivi kim na tihem dobili !

Samih zemloobrazov slavskih od Šafafika bi se tu lehko več prodalo — ali ne knig, da njih redki ali malokdo razmi.

Kak vam je kaj? Mojo zdravje me sploh bol boga — či se ravno še jetra nekaj protistavijo.

Srečno. Pohlevno mi pozdravte vse domorodce kaj vred- neše od

Vašega _ J. M.

28./12. 42. Živkovega.

Slučaj je hotel, da je Vraz Muršcu pisal baš 28. dec. 1842. (Dčla V. 324 — 327) — torej sta se pismi zopet srečali! — Primeri opombo k datumu prejšnjega lista!

— 219 —

22.

(29. IV. 1843.) 1)

Razpečavanje knjig (Vogrin, Klajžar.) — Cvetko, dekan ptujski. — „Nitra".

Ljubi dragi Stanko!

Na vam — kaj že ste dugo želeli — peneze za knige, kere ste mi zadnokrat poslali. Znesek je, kak na prikloplenomu lastnemu listeku po mojem računi lehko vidite — 39 f 25 a: srebra. Davno že bi vašem zahtevanju rad pogodil — ali moji pomočniki so jako mudni. Zato nezamerte. Sem muden pa dino gotov.

Žal mi je, ki vam nesmem ino nemrem totokrat pa po več knig pisati. Zrok je, da sem moj dozdajni stan zapustil — za novega, kerega do mi odločili, pa še nevem. Zato sem tuđi našim domorodcom g. Terstenjaka ino novovtemleno društvo v' našem duhovniši priporočil — rekoč da na dale po njihovi skerbi vse hočejo dobiti, kaj bo njim drago. Či pa g. Vogrin, kakša je dozdaj namera, na Ptuje za kurmeštra priđe, bo on naj bolšo središče za naš posel. Tuđi jas, či me ne bodo kam inda vteknili, ta mislim — kak beneficiat bi zdaj z* mojim pensionom sam nekčas lehko ino rad živel.

Gračare pa v* prihod lehko g. Klajšar podpira — kajti on priđe gorsim za spirituala k* miloserdnicam — ino bo vtegnil.

Naj beržej se bova letos v' jesen v* Zagrebi vidla. Mene že močno dolta mika. Pa popred še bom mogel kam v' ene toplice. Zdaj, da pervi katehet nemških šol jako boleha, so me za njegovega namestnika postavili. Tota prislonjena služba zna do konca šbl terpeti.

Ki so g. Cvetko za Ptujskega tehanta postavleni — že ste venda tak zvedili. Oni so sami goreči slovenec. Mislim ki njih nova čast nebode ohladila — temoč zavujpam, ki bodo svojo okolino skorem segreli — ki bo veselejši plamen po tistih krajih švigal. Kak se mi zdi ste njim dragi ; glejte, ki še se njim bote bol perkupili.

Več drugih vam prijetnih novin vam zdaj nevem. Kak privas, je tuđi prinas vse mirno. Lepo na tihem mlade čelice med išejo — ino si piskerce napunjavajo. Kda de njim sonce prav toplo sijalo, bodo se že rojile.

Zadnič še bi vas slobodno eno malo pokregal — ki mi pošlete, česa še ne razmim — kakti Nitro — ino nevem kam bi z* njoj, knige Seljanove pa, za ktero sem vas prosil, ste mi

') Odziv na Vrazov list z dne 28. dec. 1842 (Dčla V., 324—327.) — Kako to, da se Muršec v tem pismu očividno nič ne ozira na Vrazov list z dne 1. aprila 1843. (Dčla V. 327)? — Ali bi bilo morda misliti na 1. maj?

15*

— 220 —

ne priložili! Pa naj bo — da že je prepozno. Sem tamdol, bom si sam zbiral.

Priporočte me ponizno ovdešnim domorocom, kteri so me lani dobrovol'no obhodili. Srečno. Imete radi

Vam

vernega prijatela

v' Grad 29. Travna 843. J. Muršeca

Živkovega

23. (4. III. 1844.)^)

Kočevarjev slovar. — Murščeve namere za bodočnost.

Čestiti dragi prijatel!

Eš ga! sam bleknio, kad sam vaš poziv v' novinah pre- čitao. Pravo ste imeli. V' naši razbludi na duge radi poza- bimo, ma opominuti — jednako radi i jošče rajši odračunimo. Zadnokrat ste mi poslali: 6 kom. „ Pregled od Pavletiča a 40 a: = 4 f 12 kom. „ Slava lepote a 10 a:=2 f 2 kom. „ Razna dela I. Kukuljeviča a 45 a: = 1 f 30 a: 1 kom. „ Cestopis od I. Koliara = 2 f 30 1 kom. „ Zemljopis od Seljana = 2 f

Znesek = 12 f.

Nekaj sam razpravio, nešto sdm obderžio, med drugimi tuđi cestopis, premda ga jošče po pravem ne razmim; ma „slava lepote" je za desetico svem prelepa bila — i tako še izdaj ćelo dvanajsetero imam. Pa nevredno se mi zdi vam tote drobiši na vas i soseb po pošti nazaj pošilati; jer nadam se da mi če druga prikladnia prilika dojti; zato vam samo 10 f. sr. priklopim. Odgovorte mi barem z* nekimi čerkami, da ste nje prijeli, da si ne budem v* sk^rbi. Primetite tuđi, ako vam jeza: slavo lepote sila — tedaj njih bom taki vam odpravio.

Kako pa vam jeste kaj? Se spotite jošče, k* čemu ste me v' jesen namamili? Ma to je nikaj ne bilo — ali preljubi gospon doktor (skoro bi rekao: Bog ga ubio!) mi hoče na- basati dela tijan ta do i. Hi-hi-hi — to je smešno. Razvun toga mora moja boga glava razvijati pravila, po kterih se je rav- nati — i se perva potikati kres stotero dvojb, ktere se mi po- vsodi na put prikubacajo. Ma naj bude.

») Odziv na pošiljatev in pismo Vrazovo z dne 1. IV. 1843 (Dčla V. 327). — Avgusta meseca 1843 je Vraz Muršcu pisal iz Rogatca in Celja, vabeČ ga tja ; osobito ga je vabi! v drugem pismu (12. avg.) na sestanek v Celje (oz. Laske toplice): „Imamo (se. Vraz in Kočevar) Vama toga više kazati". Na ta sestanek se tuđi nanaša naš list.

— 221 —

Želni ste znati, što budem z* mirom si jošče niti

predem za prihod. Moja namira vam je znana. Samo da nje sudbina jošče neče zazoriti. Treba čakati. Kako pa vi? i vaši? V jesen se hočeva ipak v Celji viditi. Mojo zdravje — či ravno veliko bolšo, to zahteva. Što pa ste kod Gafa upravili ? kao slišim jurve v* red spravla — ako srečno doverši, bude neumarla dika malog Štajara.

Murko je plebanuš blizo Zalcpurske meje — g. Pavliša pa su med Bečke bedake vteknili.

Ako vam je drago: Naši se preveno bolje glasijo — i svet posluša — i se čudi.

Bog vam daj, što ma naj boljega. Srečno. Do vek

Vaš

veren

4 sušča 844^ J. Muršec.

Vaš odpis naravnajte na moj dozdajni stan.

24. {22. IV. 1844.)^

Kočevarjev slovar.

Dragi prijatelj !

Vašo pismo sem komaj dobil — i že se pahčim vam od- govoriti. Znate bojim se, da bi ne bi gde perle v' Zagreb od- jadrili; od ondod je teško iz vas kakšo čerkico izežmikati. Mislio sam — da ste jurve poginuli i da bi mi nebi povedali, ki ste pri p. n. g. Kočevari — bi mislio ravno to tuđi od njega. Kaj sem njemu na drugi list i prošnjo Štulia odreko ili od- godio — je tako zamuknio, kak da bi se mu bledog Bruta ili Kasia čemer v* serce ugnezdio. Dobro, ki ste kud njega. Bo- žajte mu trosko prijazne lica, da me pa s' barem nekoliko čerkah razveseli. Imava jošče si toliko pogovoriti v* posli, kojega mi je z' vašoj luboj pomočjoj na pleča nametnio. Žali bože, ki ga je toliko pomnožio — ili posedmerostručio ! Ma on — i vi znate s' menoj zadovolni biti! a— b— c— č ino d do dokle sem jurve iz 4 slovarah t. j. Štulia-Volt.-Štef. i Murka spisao. Ostale bude leži v* red spraviti — de so ne tako obilni. Ali dino dvojim — ki bi mi bilo moči mojo zadačo resiti v' pri- hodnih 3 mescih — koje hoče moja besposlenost jošče terpeti. Bog mi daj samo enkrat sve v* red spraviti — spisava se potem hitro! Radi g. Kočevar kaj? se moji drugi sudelavci kaj tru-

• ) Odziv na Vrazovo pismo, ki je natisnjeno v Dčlih V. 354 — 355 in

datirano: „Pod Četrtkom d. 21. g. 1844"; iz tega Murščevega lista je raz- vidno, da je Vrazov datum umeti z 21. aprilom 1844.

— 222 —

dijo? Jas nikaj neznam! Ste vi privolili k' pravilam, ktere sva s' g. Koč. ustanovila ? ! Dogučta si dino do tenkega sve — kaj bi bol probitačno bilo. — Dokle ne spisujemo — se preveno lehko kaj premeni. Ma groza me obhaja — kam hoče naš slovar narasti!

Primetiti moram — i vas prositi da g. K. priobčite, ki se mi Štulov način ne dopadne, i ki ga ne nasledujem — što se poslovic i prireči dotiče. On stavi na priklad : do danas, do

dan današni etc. do jutra do istine etc. v' red

azbučni pod: do in ne pod: dan, jutro etc, kam takso pri- rečje dino sliši po moji misli. Kdo hoče — poslovice i fraze kod priloga ili predloga izkati namesto pri imeni ili glagoli?

Javite mu tuđi — da Štulia more pri g. tehanti Slomšeki dobiti — či še ga nima. Oni ga imajo. Tuđi jas, kak sam oblubio, hočem mož beseda biti — ako je taka turska sila. Najleži se drugoga zvezka znebim. Vaše dojdoče knige hočem po mogočnosti rasprodavati. Samo to mi hoče razprodajo jako motiti — da ima mnogo predbrojitelov, kajti na me se je nikdo ne zanašal. Odehnite si dobro od vaših halabuk — v* jesen se hočeva v* Celji pa viditi — jas pridem pa v* Dobernske toplice. Hočem si betežno zalego čisto pregnati. S' Bogom — pozdravite mi vašog kučegazda i sve domorodce — i ne pozabite na

Vam

vernoga prijati

22. Travna 844^ I. Muršec.

25.

(19. I. 1845.)

Račan za knjige, — Muršec, član Matice Ilirske, — Slovar.

Dragi čestiti prijatao!

Eto vam dino enkrat računa i nekoliko novacah. Od 52 komadah kola III. je predanih 23 ko- madah a 45 a: 17 f 15 a:

(2 sam poslao v' knigarnici 27 njih jošče ostane.)

lOkom.^iskric a 15 x 2 f 30

5 kom. Prošastnosti a 40 x . . . . . 3 f. 20 a:

(To so još lajnske knige) 23 f. 5 a:

Koje ste mi zadnič poslali znesejo po vašem računi 22 f 4 a: a po' mojem, da nečem Iskric drugači ko po 15 x prodavati, samo 21 f 44 a:.

») Odziv na Vrazov list z dne 20;27. nov. 1844. (Dčla V. 359—361.)

— 223 —

Od totih vam pošlem 17 f 55

Potem za dug g. Macuna 9 f

Za 7 predbrojitelah, za koje je g. Šterman

ni denarov poslao 3 f 30

Potem jošče za 3 predbrojitele 1 f 30

name : za g. Macuna

„ Augustinoviča i \ ^ ^..„:xn. oitomca „ Bartoloviča j ^ Sr^^^<^^^ pitomca

Zadnič, kako sam vam obetao, za se, da budem sučlan vaše matice — i deležnik po nji štampanih kni g . 50 f sr

Ukupno . 150 fCM

Za zadne knige imate još tedaj dobiti . . 3 f 49 a: Što hoćete, da se z* ostalimi Kolami zgodi — kao tuđi s „Slavami Lepote", kojih još imam 10 komadah? Za 10 a: so tote lepote svakimu predrage.

Kda budete nove knige poslali, priložte za g. Krampergera Osmana — i prijašne dela od Demetra i K. Saksinskoga — letošnje sam mu poslao. Tuđi si želi — ako mogoče, broj 1. in 24. od Danice od 839. za platjo, da mu menkata; Ravno tako Antologio.

Da sam ja zvarho mojih posvetnih žel dosegnio — ste čitali venda — ma vazda je novih skerbi i poslov na duge čaše. Molim vas tedaj pošiljajte tečas — dokler se trosko ne skoplem — knige g. Stermanu ili komu drugomu boguslovcu. Kod mene je preveno teška prodaja — da se ne dohaja lehko, kao V* seminiše. Glede slovara sam meni odlučen posao predao g. prof. Matjašiči.

Z Bogom moj verni domorodac! priporočte me ponizno ovdašni gospodi, koju sam imao čast u jesen pohoditi i se spoznati. Srečno

Vam

veren brat i prjt

V Gracu 19. Pros 845. I. Muršec.

Ža hiter odpis se vam priporočim.

26.

(14. IV. 1846.)

Predplatniki na Drobničev Rečnik.

Ljuba duša!

Od dne do dne vam čakam na naročene Dr. rečnike ali neče jih biti.

— 224 —

Tukaj vam tedaj spet druge naročnike pošlem pa samo imena, denarji pridejo za knigami.

prof. Dr. Robić. g. Vukasovič

„ „ Klemenčić „ Damiš

Klajžar „ Pak

Lepoša Franjo „ Horvat

Herg Lovre „ Lilek

Kikel Jozef „ Kristan

Dragoni „ Vrečar Rodić

Ali slobodno jih nekoliko več pošlete, tode zdaj je pusto. Srečno Vaš

V 46. Muršec Živkov.

27. (3. XL 1846.)

Razpečavanje knjig. — Delniško društvo za izdavanje ljudstvu namenjenih knjig v Zagrebu.

Dragi prijatelj St!

Po vaši želji sim pozvedel pri Groderu ali ne zvedel kako želite; Sterman še ni trohe poplatil. Ali 16. t. m. dojdem jas v' Murek, gde on zdaj kaplanuje, ino ga hočem na toti dug spomeniti. Tuđi jas še imam neke rajniše od njega iz knig dobiti, kere sim mu na odajo predal — ino že vam naprej denare za nje odrajtal.

Tuđi z* Raslakom sinr govoril — bogoslovci bodo naj beržej kaj knig kupili, kere so napomenjene, da imajo više 80 fl v' svoji peneznici. Tako je tuđi g. Postići pri Damiani jako drago bilo imena novih knig zezvediti, samo kvar, da ste ni cene pripisali!

Jordanove knige se bodo taki odpravlale. Žali ovdešne knigare da z* vami u Zagrebu nemre boljiga i bol probitačniga bol hitriga posla imeti!

Že Vukotinovič mi je v' jesen vesel glas prinesel, da ste vi tajnik matice postali. Serčno sim se tomu raduval — i bolje še se budem, či si hasek tote časti v* bolši versti podvojstručite.

Unidan je g. Gaf pri meni bil. On je svojo učeno tabe- larsko slovnico v* 14 Jezikih zveršil ino da tukaj čerke spisa- vati, po kerih se bodo nove rezale ali zlivale — v' Lipnici — tam bodo knige natisnjene.

Z Bogom. Priporočte me tamošnim p. n. znancom ino ne nehaj te ljubiti Vašiga

vern. prjtla 3./11. 46. J. Muršeca.

— 225 —

G. Franju Žužel kapelan kod s. Marka u Zagrebu mi je natišnjen list poslal me pozivajuč neke akcie resiti za izda- vanje ino razprostiranje prostomu puku namenjenih knig. Vo- lite mu u mojem imenu toti ponudbi odred; moje okolnosti so tomu poslu protivne — ako ravno ne serce.

28. (8. XII. 1848.)

Razpečavanje knjig. — Ilirščina v Sloveniji.

Predragi prijatelj Stanko !

Molim Vas, dajte si g. boguslovca Vojašeka iz seminišča priti — ali mu prikloplen list noter pošlite. Vi bote od njega 5 fl sr. dobili. Za četiri fl. mi blago volite „Iskric" poslati h 12 xr, kupno 20 komadov, 1 fl pa obderžite sebi: ga budem odšteo od tukajšnih vaših iz knig rešenih denarjev. Žalibože ! da jošče jaz njih nešto imam, a nešto g. Razlag, kao budete iz njego- voga računa sprevidili. Nadam pak se, da se če v* naši družbi Sloveniji, koja se sada tuđi s Iliršino marlivo peča, skuz leto mnoga kniga prodati. Zdravi i srečni bili i vsi domorodci, koje serdačno pozdravim.

Vaš

isk prjtl

V Gradcu 8/12 48. J Muršec.

29. (31. XII. 1849.)0

Slovensko novinarstvo, uradi; mladina, — Majerjeva ^Pravila, — Palac kega pismo in državni zakonik.

Preljubi Stanko!

Na koncu staroga leta Vam po Vaši želji oznanim, da Vam hočem 2. Januara tu vaše peneze na poštu dati. Berž čas dobim do one dobe že več naročnikov za rečnik — ker sem ga pri naši Sloveniji i u senienišču razglasil — kakor druge knige. Če matica tičas meni i naši družbi, koja tuđi en komad dobi na ime grfa Bakovskiga, knig ne odpošle, jih znate skupa odpraviti.

Naše slov. liste tako podupiramo i naračamo, kolikor komu možemo — i vi vidite, da saj novinarstvo ne zaostaja. Kadar pak so enkrat uradi slovenski še bude vse bolj napre- dovalo. Sedaj še se z vekšine le mladost za narod poganja —

Odziv na Vrazov list z dne 24. dec. 1849.

— 226 —

vsakdanja potreba bude naj boljša podpora. Zalibog da ni več časa.

Z naših novin vi uvidite, kako se Vam Ilircem približu- jemo. Naj da Vaše novine tuđi nekaj uzajemnosti pokažu — saj u dvabroju. Progovorite da vi enkrat u smislu Majerove knige: „Pravila za izobraževati ilirsko narečje." To bi kaj kaj poma- galo. Prite le eno ali dve stopinji nasproti — mi jih gremo vam 15 — 20. Barem bi sostavek kod vas naš trud uspešno podupiral — i zapreke odvračal. Promislite to.

Naša mladež se precaj jako ilirščine uči — i češčine.

Palackovu pismo priđe ravno o pravem času. Vem — go- tovo — da so nameravali sadaj samo — nemški deržavni za- konik izdajati. To jih bude strašilo. Srečno.

Veselejše novo leto! Vsem vlastencem!

31/12 49. J. Muršec.

30.

(Nekako sredi marca 1850.)^)-

Račun za knjige. — Wiener Kirchenzeitung, — „Knjigo- tržno društvo.

Predragi Stanko!

Dolgo ste morali na denarje čekati — alj mi jošče duže na riečnike, kterih sem ne davno 25 iz Beča dobil, tedaj več ko sim naročil, ali nišo bili bez troška, nego \ i 2A xr sem moral platiti, i za vaše knige iz Zagreba 1 f 36 xr = 3 fl. Od pervih rečnikov sem prodal jih 16, = 40 fl. 1 odračunil kapi. Strajnšaku, 1 družbi Slovenii, ki se vam lepo zahvali; 3 pa obderžim za nas ude vaše Zagrebaške matice, ker nam knigoteržec Dirnbok ne hoče nobenega dati, rekoč, da mu od matice ni naročeno. Naj vam tedaj matica 3 komade plati. Oni so za mene, za g. Rižnara i za grofa Bankovska.

^) Ta podatek časa je brezdvomen radi opombe o Murščevem članku

V „Wiener Kirchenzeitung" ; ta članek je izišel v 30. broju, dne 9. marca 1850 (gl. zgoraj str. 104, pismo Seb. Brunnerja!); besede, da se članek nahaja

V zadnjih njenih brojih," pričajo, da je za brojem 30. izišlo še nekaj brojev „Cerkvenega lista", ko je Muršec pisal to pismo; dne 12. marca je izišel broj 31., dne 14. marca pa br. 32, dne 16. marca br. 33.

S tem je jasno dokazano, da je pismo pisano kakih 8 dni po 9. marcu 1. 1850.

S to ustanovitvijo se zlaga začetek pisma, ki govori o Drobnićevem Rččniku (1846 — 1849, gl. začetek prejšnjega pisma !), pa tuđi konec, kjer čitamo, da ne bode nikdo hotel pristopiti „knjigotržnemu društvu," dokler ne bodo po novinah razglašena imena „imenitnih soudov in podpornikov te stvari — koji so že podpisali." Zakaj „Poziv na podpis na dionice za na- /. rodnu knjigarnu i tiskarnu u Zagrebu" s podpisi začasnih odbornikov (Ambroz

Vraniczany, Naum Mallin, Pavao Hatz, Dr. Alekso Rakovec, Stanko Vraz) so prinesle „Jugoslavenske Novine" 9; aprila 1850 (v drugi svoji številki).

— 227 —

Tak še mi ostanejo 4 rečniki na dolgu. Od drugih knig še mi je ostalo:

2 kom. Narod, piesnih ilirsk ^ 1 f 20 x = 2 f 40 1 „ Samouk k — 15 a:

4 „ Basnih Obrad. knig I k — 10 x 1 „ II kolo k — 60 X

1 „ III „ š — 50 X

t. j. 4 f 45 a: vsih pa ste poslali za9fl6x=4f21 I od poprejšnih knig še je tukaj pri meni: 8 basni I. kn. Obradoviča 1 bačka vila, zvez II. 1 zemlopis Seljanov I. kn 4 IV. kolo 12 III. kolo 1 Kolarov cestopis 1 J. Padovca 3 pesmi za klavier (na ktere sim vam že več zaračunil, ko prodal) Zdaj Vam tedaj pošlem za rečnike = 40 fl. sr. za druge knige = 4 i 21 x

44 f

21

X

potrošil 3 fl.

41 f 6 f

21

X

Za tri ulazne biljege na ples .

za Dr. Robič prf. Kvasa i mene .

47 f 21 xr

Ali prf. Kvasu ta čast ni bila po volji, i neče je više, tuđi pri g. Dr. Robiću mi je težko bilo te denarje tirjati.

Graničar Vukašević me je poprosil, da bi hteli poslati I. del Gundolića (Osmana) i „sokol Hrvaški" od Stoosa.

Usled prikloplenoga lista še ima g. Stopfer pravico do nekterih zveskov rečnika i me prosi, da bi mu je matica poslala.

Prosim i pooblastim Vas, da bi Stidslavische Zeitung ho- tela sprejeti iz Wiener Kirchenzeitung oni sostavek, kteri se v zadnjih njenih brojih znajde nad podpisom: Ein slovenischer Priester. Naj se daleko po svetu zve krivica, ktera se nam dela. Wienerkirchenzeitung ima gotovo kdo Vaših duhovnikov ali vrednik cerkvenega lista; potrudite se po njem.

Kako naše stvari stojijo, tako berete in vidite — ne bolje ko vaše. Jaz storim kaj zamorem — ali sila je čres ves naš trud. Srečno. Vsestranim znancem in domorodcem serčani pozdrav.

Resen! kaj pa je z onim mešnikom Vojačekom Dra- gutinom, za kojega sem Vam 2 pismici poslal i ga za mu

— 228 —

posojenih 5 fl terjal ? Naj varda plati. Mene silno žali, ako du- hovnik laže — in dolga ne plati.

Srečno J. Muršec.

G. Postiču sem obljubil biti soud knigoteržnega družtva ali dokler po novinah ne razglasite imen imenitnih soudov in podpornikov te stvari — koji so že p o d p i s a 1 i , i kojih upliv in čast je poročtvo tega spočetja, Vam nikdo ne bode htel pristopiti. „In peto" imeti ne velja nič.

31.

(Najbrž maja 1850.0

Vraz učitelj Kappelnu. — Kranjc. — Vukotinovićeva hčL

Dragi prijatelj!

Ker ste vi, kak zvemo, učitelj velimogoćnega g. Kapel-na, se mahom domorodec i prijatelj Krajne v priloženem pismu k vam vteče in vas prosi, da bi mu ga priporočili. Za to i jas vas prosim, ker je imenovanik pošten človek, kteri ima, kako mislim, dovolne uradne znanosti. Ma črez to mu dajo odpo- slana svedočtba pričo, i Kapel ga tako osebno pozna.

Vukotinović spravi svojo hčerko k gospojam od serdca Jezusovega, ki naj bolje odgajajo, i za dober kup. Rad sem, da sem ga mogel v ti reci nekaj upotiti.

Še vam dolžne denarje vam pošlem, kadar Vukot svojo hčerko sem pripelja, ker menim da bodo dolžniki do one dobe platili.

Srečno Vaš isk prijtl

J. Muršec.

32.

(16. 7. 1850.)

Vrazova bolezen. — Murščevo ,,Bogočastje*\ — Kame- norez z romanskim napisom.

Dragi Stanko!

Drugokrat že slišim, da jeste — Bogu bodi potoženo, nekaj mršavi i bolani! Bi se vam ljubo zdravje skoro povra-

») Leto in mesec, post quem non, brezdvojbeno določuje opomba o Vukotinovićevi hčeri. Irena Vukotinovićeva je namreč juli ja leta 1850 prišla V zavod „Gospa srca Jezusovega" v Gradcu, ki je 1. 1846. bil usta- novljen za odgojo deklic iz višjih slojev. Prejel sem iz zavoda samega to-le izvestje: „Irene Vukatinowich, geb. 28. Aug. 1839, weilte von Juli 1850 bis Sept. 1854 hier im Pensionate. Ihr Vater war H. Ludwig von Vukatinowich, damals wie es scheint, in Agram lebend."

Terminus, ante quem non, je določen s časom prejšnjega lista.

Sploh pa je Kappel prišel še le jan. ali febr. 1850 v Zagreb, kjer je bil ministerijalni svetnik finančnega odseka (Prijazno izvestje g. prof. dr. Šurmina).

— 229 —

t

tilo! Da si lahko eno stekleničico lekarije kupite, vam hitro

odračunim za sledeče knige sledeče denarje:

Za 4 rečnike ^ 2 f 30 A:r = 10 fl — Za 2 Ozmana — pozneje poslanoga = 4 fl 30 xr Za 1 del rečnika od g. Štopferja = 1 f

t. j. 15 fl 30 xr od ovoga si odračunim 4 fl za 2 komada vam poslane Krempelnove dogodovšine; tedaj = 11 fl 30 xr

Zraven, ako toliko morate, vas lepo prosim; ima u Za- grebu kojega knigovezca, kojemu bi se smelo za lOVo v pro- dajo poslati i zaupati na samo tverdo vero ili pošteno besedo nekoliko knig?

Spisal sem namreč „Bogočastje sv. katolške cerkve", se pri tem ravnal po naših tako zvanih novih oblikah, koje se ilir- ščini približujejo, in drago bi mi bilo, ako bi se tuđi kod vas nektere knige razprodale. Kniga, lepo natisnjena 12^ pol ob- sežna, lično zvezana stoji samo 30 ili 33 kr. Za naše vzajem- nosti voljo bi mi to drago bilo. Duhovnikom in ljudstvu bode jako ugodna. Ali se vam Zagreb predaleko od naše meje zdi in da bi bolje bilo u Varaždinu ju v prodajo dati vernemu človeku ?

Ako možete, mi volite, ko naj hitreje na to odpisati — da zamorem do šolskih izpitov knigo, koja je tuđi za darila prav prikladna, hitro odposlati.

Še jedno. Ne davno mi prinese en tukajšni slikar jako izversten kamenorez z Romunskim nadpisom i podpisom, da mu pretolmačim. Obljubil sim — ali eden tukajšni graničar, koji govori nekaj Romunski, i na kojega sem se zanašal, mi je samo nadpis prestaviti mogel, kojega na robem stranu pri- danega lista po nemškem berete ; ali podpisa ni mogel pre- staviti. Vendar se mi je za vaše povestnice voljo važen zdel, ročno sim ga s olovkoj prepisal i vam tukaj ravno ti pervopis pošlem. Prestavite ga i prilično mi prevod odpišite — ali ako kteri vesti Romunec v Gradec potuje, neka k meni dojde, da si sam to lepo važno sliko pregleda in prebere. Srečno

16/7. 50. Dn J. Muršec.

Pregled Vrazove — Murščeve korespondence.

Vraz Muršcu: Muršec Vrazu:

30. oktobra 1832 (pmahljivost Vra- zovih slovenskih p rij ateljev)^^^

25. decembra 1832.

• ) Smer puščice kaže, od katere strani se je dopisovanje začelo.

— 230 —

9. junija 1833

29. junija 1833 (.Sloveno-poUti' v Gradcu)

13. julija 1833

« 

3. »listopada • (novembra) 1 833 »naše novine")

5. decembra 1833 (naj se mu poš- Ijejo V Gradec knjige) [Eno pismo ni dospelo]

4. januarja 1834 (nabiranje narod- nega blaga) b>

6. „prosinca" (januarja) 1834

4. januarja 1835 (»narodne novine horvatske') b> i*

3. decembra 1835 (prevajanje Kri- štofa Šmida) b>

20. decembra 1835

4. marca 1837 (Plohelnova stipen- dija)

Okoli 12. marca 1837 {Kranjska Čbe- 12. marca 1837 lica, Krst pri Savici)^) b>

Na Jurijevo 1837 (Metuljček") Po Jurijevem 1837

?

2. decembra 1837 (Slovenske go- rice) B>

13. decembra 1837 18. februarja 1838 (Ruščina. Dr. Ko- čevar, Kolldr)

2. marca 1838

(Vrazova pesem „Hvala Nj. c. visokosti nadvojvodi Joanu".)

20. IV. 1838

[Muršec prejme 2 bali „Vedežev"] 17. decembra 1838 iz Zagreba (lite- rarno življenje v Zagrebu)

30. decembra 1838 24. februarja 1839 {Početkom julija 1838 je Vraz Muršcu poslal knjige)

21. julija 1839 ?

Zadnje dni julija ali v začetku av-

gusta 1839 24. decembra 1839

1) Pismo natisnjeno v Vrazovih „Dčlih" V. 154—155.

— 231 —

19. februarja 1841 (»narodni bal' v Zagrebu; »ilirska sloga' na Slo- venskem)

12. julija 1841 („Glasi iz dubrave žeravinske")

2. marca 1842 (»Kolo". Murko)

20. maja 1842 (»Kolo') 9. juni ja 1842 („Kolo")

19. oktobra 1842 (instalacija bana) 28. decembra 1 842 (liter. inpol. stvari)

1. aprila 1843 (Pavletič)

4. avgusta 1843 (Rogaška slatina.

»Narodni teater' v Krapini 12. avgusta 1843 (sestanek s Koče- var] em v Celju)

21. (aprila) 1844 iyrazovo literarno delo)

J 22. julija 1841 I 28. julija

27. marca 1842

Okoli 9. junija 1842

20. oktobra 1842

28. decembra 1842

29. aprila 1843

4. marca 1844

22. aprila 1844

20. — 27. novembra 1844 (o raznih knjigah)

28. septembra 1845 iz Prage (Gusle i tamburica)

?

21. maja 1848

19. jauuarja 1845

14. aprila 1846

3. novembra 1846

8. decembra 1848

24. decembra \M9[(potreba narodne zavesti in učenja iliščine na Slovenskem)

31. decembra 1849 (Nekako sredi marca) 1850 (Najbrž maja) 1850 16. julija 1850.

— 232 —

II.

Muršec Jakobu Horvatu.^)

(20. XII. 1841).

NemškO'Slovenske šolske ^Povesti." — Terno za izpraz- njeno stolico krškega škofa. — Grof Attems.

2ieber greunb!

Dbgtei^ ič) bid^ fd^on eine geraume Qt\t niđit faf) u bir nod^ eine tangere 3^i^ "id)t fd^rieb, fo bad^te id^ bo(| t)aufig ati S)i(| u beine §reunbtid^!eit. ©ie ift e^, bie iđi aud^ mit biefen 3ei(en in gefalligen 2lnf|)rudt) ju nef)men mir ertaube. Unb iđ) tpeife, ba§ id^ auf fidtiern ©runb baue.

3df| bebarf naf)mlidt| bringenb fiir meinen @let)en u beffen gr. ©d^tp. jum f(at)ifd^en Unterrid^te bag beutfd^=tpinbifdE|e ©rjd^* lung^bud^, tt)ie e§ in ben Sonbfdtiuten unferer ©egenb im ©ebraud^e ift ob bodfi toax, §ier ift ež nidfjt ju ^aben. SSielleid^t f)ai fie ^. g^rtinj — id^ jiDeifle nid^t barun. Unb fuU^ nidt|t fo i)ab^ bie greunbfd^aft S)ir fetbeg burdfi irgenb einen ulten Se^rer ju t)erjid^affen — u mir tf)un(id^ft balb ju iiberfenben. 9Keine Adrefse ift : ^poutu^t^orgoffe N^ 64. 1 @tođ.

grage jugteid^ giitigft ben §. ^^oftaniot)e| ob er ein if)m fiirjlid^ iibermad^teg ®e(b erEjotten \)abc? unb fuge it)m, bafe iđ) fef)r — fe^r — berbriefetid^ ouf ii)n bin . . SDeine Sluglogc merbe idf| mit S)anf erftatten.

Sllg eine !(eine 9tecompen§ tt)ei(e idf| 3)ir bie SReuigfeit mit, bci§ ^. giirftbifd^of bon Xrieft ~ Rauniker ber Srfte — Mešutar §ofrat^ ber 3^^ite u §. ®ub. ^rauž ber britte im SSorfd^lage fiir ®urg finb. SDobei t)ei^t ež jd^on — bafe man ben Srften bereit^ fiir JU alt erflart — ber ^^i^^i^e fid^ gegen bie 9lnnal|me geSu^ert u fomit ber Se^te ber (Srfte miirbe.

Slltem Slnfd^eine nadt) it)irb ®raf Atems bie oberfteierm. ^Pfarrn 5polg unb SKelte erf)a(ten, benn man tDugt nid^t ju tompt^ tieren.

SBie be^agt bir SKarburg ?

6mpfef)(e mid^ unterti)anigft bem |)Dd^'it). |). ^reisbed^ant — grilje mir ben SRid^elitfdE) u t)ergeffe meiner erften 93itte nidf|t. Qn jebem moglid^en ©egenbienft mid^ entbietl^enb mit atter Sld^tung u greunbfdEiaft

S)ein

stari znanec

20/12 41 3of. iMurfdjf j

Eš vesele svetke ino veselo novo leto!

Pismo se nahaja v Murščevi zapuščini; najbrž ga Muršec iz kakegakoli vzroka ni odposlal; poštnih žigov ni na njem.

— 233 —

III.

Muršec Macunu.

(1846—1861.)

Pregled Murščeve — Macanove korespondence (Gl. A, XX!)

Macan Muršcu: Muršec Macunu:

? ■> }Q. januarja 1846 {natečaj za pro-

fesuro na celjski in mariborski gimnaziji) 6. marca 1846 (natečaj na mari- borsko gimnazijo)

19. decembra 1846 iz Trsta (natečaj

za profesuro na gimnaziji v

Trstu) »> 2. januarja 1847 (spisovanje slov-

nice; »spisatel rečnika troškom matice izdaniga" = Drobnič; Ko- seski.)

7. marca 1847 (Koseski)

25. oktobra 1847 (Murščeva slov- nica)

22. decembra 1847 (Murščeva slov- nica; puntarski pogreb ptujskega poštarja in graškega mestne^a 17. januarja*) 1848 (Koseski in Iliri) uradnika Navršnika; Koseski.)

Okoli 11. junija 1848 (volitve v državni zbor; italijansko bro- dovje pred Trstom) V

Meseca avgusta 1848 (knjižni jezik ; slovanstvo v Trstu)*)

') Smer puščice kaže, od katere strani se je dopisovanje začelo.

4 =: „seč^nja!"

«) To je list, ki je v Domu in Svetu 1901 natisnjen od str. 651. do 652. Približnji datum se more listu tako-le ustanoviti:

Terminus post quem non so volitve v državni zbor, a te so se vršile 20. junija 1848 (Novice z dne 28. junija). Terminus ante quem non je tist^ številka Novic, kjer Bleiweis iz javi ja, ,da više politiškog ne primlje više," a to je številka z dne 10. maja. Macunov IJst je torej med 10. majem in 20. juni j em.

Opomba, da je bil Koseski razjarjen, „jer fe je ljubljanska »Slovenija* za flovesnu, literarnu, ni pa za političku utsrojila," pomakne list v. mesec juni; zakaj pravila Ijublj. „Slov. društva" s to določbo so bila sprejeta dne 6. junjja ; ipak mora biti do 20. jun. še precej časa, kajti Macun se misli še ponuditi za poslanca v Beč. Na ta način se nam je okvir, v kojega bi mogli postaviti Macunov list, močno skrčil.

Sedaj pa priđe opomba o sardinskem parniku, ki se je „za noč od prošastog četrtka do petka pokušal već drugi put" ukrasti v luko. „Journal

16

— 234 —

Zadnji leden meseca oktobra 1848 (vseučilišče v Gradcu; Slavjan-

sko društvo V Trstu) »>») 7. novembra 1848 (zedinjena Slo-

venija: ilirščina v soli) 2. decembra 1848 (slovstvena kre- , stomatija n= ^Cvetje jugosL": Slavj. društvo v Trstu: stoven-

ščina na tržašfoi gimnaziji) 10. decembra 1848 (slovenske slov-

nice)

28. julija 1849 (naročniki na Macu-

novo »Cvetje jugoslavj.")

.Triest 30. (?) Oct., Gratz 1. Nov." 1849 (Macanova krestomatija : slovanski jeziki na gintnazijah: čitđnka za nižjo gimnazijo: Slovenska Matica) »> V ?

des čsterr. Lloyd" je poročal dne 8. junija 1848 iz Trsta z dne 7. junija: „. . . Das gestrige Kanonenduett zwischen unserer Batterie und dem feind- lichen Geschwader hat uns einige interessante TrophSen eingetragen," a v poročilu iz Trsta z dne 9. junija: »Gestern abends . . . hatten sich zwei leindliche Dampfer dem Hafen genahert, allein sie wurden von der Batterie auf St. Andra gehčrig bewillkommt, auch diesmal haben unsere Kanoniere ihr Ziel nicht verfehlt. Wie wir hčren, haben sie einem Dampfer den Mast weggeschossen und ihn auch sonst beschadigt . . . Der Rest der Nacht verging dann ruhig und heute in aller Frlihe erblickte man die feindlichen Schiffe im Angesichte des Leuchtthurmes vor Anker . . . Der Hafeneingang zwischen dem Leuchtthurm und dem neuen Lazareth ward im Laufe des gestrigen Tages durch mit Ketten verbundene und an Bojen befestigte Balken verbarricadirt ..." (Posne! po Laib. Zeitung). To sta torej napada in sicer prvi z dne 6. junija (to je bil torek), a drugi z dne 8. junija ponoči (to je bila noč od četrtka do petka); na ta drugi napad se nanaša Macunova opomba, toda pisana še ni bila dne 9. junija (v petek), ker slišimo o noči od „prošastog četrtka do petka." Nič pa ne ovira misliti na soboto (10. juni) ali nedeljo (11. juni); potem se je začela blokada luke, a te še Macun ne omenja.

• ) To je list, natisnjen v Domu in Svetu 1901 od str. 650. — 651. —

Brezdvojbeno je pisan avgusta 1848. V listu se imenuje 9. broj »Slovenije*, a ta je izšel dne 1. avgusta; na drugi strani pa tuđi čez mesec avgust ne smemo iti, zakaj Macun vpraša Muršca, ali ga „početkom budučeg mčsca" najde v Gradcu, in proti koncu pisma, ponavljaje vprašanje, ali bode „o po- četku Rujna" V Gradcu, češ, okoli drugega septembra misli odpotovati.

Očividno je misliti na prve dni meseca avgusta (3. — 8. avgusta?).

') To je list, natisnjen v Domu in Svetu 1901, str. 654. Odgovoril je Muršec na ta list sele dne 7. novembra, ker se je jedva 4. vrnil s potovanja. Terminum ante quem non določa opomba, da je Koseski predsednik tržaškega Slavj. društva; to je poročala kot novo vest „Slovenija" dne 24. oktobra.

S to mojo ustanovitvijo se ujema: 1) za sole se že mudi, 2) a ni se še začelo s poukom („bom učil"). Prim. Novice z dne 27. sept. 1848: „Za- četek šol v Ljubljani za vse sole sploh bo še le o Vsihsvetih".

'^) Naznanilo Macunove krestomatije je prinesla „Slovenija" 20. jul. 1849.

^) Zgoraj je podan poštni žig lista. — Leto 1849. je brezdvomno. Ma- cunovo „Cvetje" je izšlo jeseni 1. 1850. Prim. ^^Dokladni list" Novic z dne 13. febr. in 23. oktobra 1850. Prim. tuđi drugo Miklošičevo pismo in pa Murščevo pismo Macunu z dne 16. jul. 1850! V „Domu in Svetu" 1901 je ta list natisnjen od str. 709.— 710.

— 235 —

16. julija 1850 (Macunovo »Cvetje"

in Murščevo »Bogočastje")

20. junija 1851 (Muršec komisar pri maturah na tirvatskem) ? 29. junija 1851 fo istem predmetu)

13. oktobra 1851 (Macun ovajen za »panslavista")

?

20. februar ja 1855 (Zagreb; graška gimnazija)

?

25. januar ja 1861 (Macan v Ljub- ljani; 'Primio; nasvet vseslo- venske deputacije na Dunaj)

IV.

Muršec „Slovenskemu društvu" v Ljubljani.^)

(1848—1850.)

1.

(25. VIII. 1848.)

Podpora Hrvatom.

Slavno družtvo!

Tukaj hitro pošlem za brate Hrvate 40 fl. sr. ino sicer 20 fl iz denarnice Graške Slovenije, 20 fl pa od mene.

25/8 48 Dr. J. Muršec

2.

(13. V. 1849.)

Prevajanje zakonikov.

Slavni gospodje!

Komaj se podstopim Vam pridane popravke ali premene V obziru poslovenjenih postav poslati; znabiti, ki samo takse reci povem, kt^re ste vi med sebo pretresaje že zavergli; ali de vi to želite ino hoćete tuđi drugih misli zvediti, sem po moji enostrani vednosti modruval — sam samec, si rekoč, de včasi mnogim podleti, kar potem slepo kure najde. Zato mi ne zamerite prederznosti.

Spoznam važnost zrokov, ki vas silijo skoro besedoma poslovenjati, inače bi zlo dobro bilo, dolge nategnjene nemške

• ) Izvirniki v Rudolfinu v Ljubljani.

16*

— 236 —

stavke razdeliti v več krajših — lepo po našem ; takrat bi tuđi priprosti vse lahko razumel ; ali kaj si čemo, ker še se moramo tujšini vklahjati!! Hvala Bogu de je že toliko dal!

Zraven natočim za našo družbo Slovenijo 12 iztisov I. dela poslovenjenih postav — po 3 fl.

Z Bogam 13/5^) Dr. J. Muršec,

tajnik.

3.

(24. III. 1850.)

Prešernov spomenik, — Slovenščina v soli. — Konec „Slovenije",

Slavno družtvo!

Za spomenik, ki je preslavnemu Prešernu namenjen, pošlem tukaj v imenu naše družbe Slovenije 10 fl sr. Dar je mali alj serce ne. — Kam bote le rajnemu ti spomenik posta- vili? ali na njegov grob? ali v belo Ljubljano, slovenščine sredino? Mi bi ga radi celem svetu pokazali. —

Kaj bode s Slovenijoj? bode zaspala? Tedaj nam bode beseda do naroda podrezana, in ob nas bo. Le tega ne!

Zmota — bi rekel laž, ki v večernem Gračkem listu N 67. glede moje prošnje stoji, je — mislite si — iz Bečke ministerske vredniške pisarnice! — Sam Bog nas obvarji.

Srečno

24/3 50 Dr. J. Muršec

tajnik dr. Slov.

Ravno zvem od samega vodja tukajšnih normalnih šol, da mu je ministerstvo na prošnjo za slovenskega učenika, ki bi po novi osnovi tuđi pri teh šolah slovenski učil, odgovo- rilo : „da ni treba se s tem tak nagliti, in da se naj caka, jeli bode takšega poduka resen treba." Zraven mi povć, ker je že tuđi za Celje odločeno, da ima poduk v slovenščini le prosto- volen biti. Naj beržeje bode za vsakod tak — pri vas in v Celovci! — Mislim, da ne smemo molčati. Ravnajmo zložno. Jaz se bom še enkrat za našo pravico potegnul — (razložno in oštro). in v Celje pisal, da enako storijo. Pogovorite se Vi z Celovškimi domorodci. To pak more hitro biti, da priđe od» loka do konca šolnega leta.

Nadam se, da je g. Blaznik mojo prestavo in sostavek iz Dunajskih^ cerkvenih novin dobil, da še se vsaj to po Sloveniji razglasi. Če nam prestane, še vsaj enkrat g. duhovnike krepko nagovorite, ko zadnokrat Dr Bleiweis, da ne prejimljejo nem-

Letnica dana v pripombi: »prejeto 16. v^Mga^ travna 849.*

— 237 —

ških oznanil od oblastnij in da naj kmetovje ojstro vse po slovenskem pisano terjajo. — Še enkrat — če ne bode več Slovenije — ne borno mogli več k narodu govoriti, in pravice bodo se mu vnemar kratile.^)

4. (15; XII. 1850.)

Naročba na „Atlas živinskih obrazov", (GL 34. Dokladni list Novic 1850,)

Slavno družtvo!

Ker iz ust p. n. g. Dr. Bleiweisa zvem, da so naznanjeni živalski naravni obrisi ne samo izverstno risani, nego tuđi barvani — iluminirani, in to tuđi izverstno, se na ćelo delo ali vse zvezke naročim. Blagovolite tedaj tuđi me med naročnike zapisati pod naslov Dr Jož. Muršec, učitelj verozakona u sta- novski rečni učilnici u Gradcu, polek Francovih vrat št. 14.

Srečno! Srečno! 15/12 50 Dr. J. Muršec

V.

Muršec Josipu Sinku.^)

(1894—1895.)

1.

30. V. 1894.

Nova šola pri Sv. Bolfanku v Slov, goricah.

Prečastiti preljubi gospod župnik!

Hvala Vam za prijetni dopis. Premili Bog pomagaj, da bi vso stavbo ludi srečno dognali — brez vsake nezgode in nesreće. Pošlem Vam od svoje strani zaželjeni spis na trdnem papirju. Druge zadevne stvari po- skrbite blagovoljno sami in jih pristavite.

2. junija Vam pošlem tretjih 500 fl, štrtih pa, kedar jih hočete.

Zdrav sem dovolj

Z Bogom

Vam — zahvalen prijatelj

30/5 94 Dr. j. Muršec.

») Pod pismo je s svinčnikom pripisal (pač) Bleiweis : 3Siener g^ttung m. 56. ^re^burg funbmaj^ung. ^JJlit (Srlag be§ ^. TOnift. be§ ©ult. u. Unterric^tg kjom 20. Febr. murbe angeorbnet, ba^ gfeid^ mit 33egtnn bež 2. <Semcfter§ ha^ tatl^ot. ^t)mn. unb bie 9l!abemte in^regburgal^beutfc^e Sel^ranftalt bel^anbelt, ho!)^ Unterrid^t an h\t\zxi ©taat^anftalten burcf)au§ beutfd^ ertl^eilt merbe. 3it9lc^rf) ift Sorge ju tragen, bag fomol^l 3Dlagt)ar. al§ slavische <S|)rad^e al^ freie Se^rgegenftćinbe griinblid^ gelel^rt n)erben. ^re^burg 1. SJldrj 1850. SlJlinift. ©ommiffar Heinrich Graf Attems.

• ) IzroČil mi č. g. Josip Sinko, sedaj župnik pri Sv. Lovrencu v Slov.

goricah. — Glej sub A.

— 238 —

2. (22. VI. 1894.)

Šola pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah.

Visokovredni predragi g. župnik!

Veseli me, da se tako urno in pridno šola zida. Pošlem Vam

četrtih pet sto goldinarjev, da se resim obljube. Bi imel, bi rad prevzel sam vse stroške — mili Bog daj svoj blagoslov!

Brali ste, da sem se k pogrebu p. n. g. K. odpeljal ob IO*/, in ob 6. tih spet nazaj —

Ze vsem spoštovanjem

ves Vam

udani prijatelj

22/6 94 Dr. J. Muršec

3. (19. VIII. 1894.)

Murščeva ustanova. — Šola. — Stara leta.

Predragi vvr. g. župnik!

Ako ni iz moje rodbine in rojstne župnije sposobnega dečka za mojo ustanovo, se bo že drugod kak primeren našel, da ga priporočite škofijstvu ali mu izvoljo prepustite.

.... Ker so mi moje starše čutnice bolj rahle, in mi je drdranje na železnici že zadnjekrati skoro preveč zdražilo, ne pridem to jesen domov, in se nadajam, da mi bote ljubi sestri še tuđi prihodno zimo prezimili — in tuđi jaz, ako je božja volja, in me drugokrat Bog bolj podviza domo. — Pregovor pravi sicer, da ostane srce vedno mlado in se Ijubezen ne poštara in njena blaga moč, ali telo se stara in volja peša! in ne pusti, kam bi ovači rada.

Zastran šolskega prineska me je , Gospodar" ali g. učitelj dokaj pro- slavil in dramil sokrajane — Bog daj uspešno!

Vam udani prijatelj

19/8 94 Dr. J. MurSec

4. (8. IX. 1894.)

Nova šola. — Muršec čast ni občan.

Velečestiti preljubi g. župnik!

Kakor čujem, zadeva Vam šolska stavba dokaj truda in skrbi, da Vas nemorejo Bolfenčani, in jaz dovolj zahvaliti . . .

Pošlem spet 20 fl za župnijske uboge; 20 fl za dijaka * * *, 35 fl Trnoški in 35 fl občini Višečkega vrha za njuni denarnici, in v dejansko zahvalo, ker ste me izvolili častnega občana in prijazno odličili.

Vam ves udani prijatelj V Gradci 8,9 94 Dr. J. Muršec

— 239 —

5.

(18. XI. 1894.) Šola. — Starost

Visokovredni prečastiti g. župnik!

Slava in hvala premilemu Bogu ! Dvoje dobro delo ste srečno dognali : preblago tridnevnico in težavno šolsko stavbo, za oboje čestitam iz vsega srdca Vam in Bolfančanom

Zdrav še sem precej, če mi tuđi levo oko peša in želodec včasi nerad prebavlja, in ako bo jeseni zima podobna, vtegnem jo s sestro vred še le prestati, ako je Bogu po volji.

Vam prisrčno udani prijatelj

18/11 94 Dr. J. Muršec

6.

(30. XII. 1894.)

Slikanje cerkve,

Prav mira na svetu itak ni ; se opravi eno delo, prinese drug

dan drugo . . . Radujem se, da se pošta poživlja. Meni še dosedaj (zima) lepo ugaja ...

7.

(29. IX. 1895.)

Drugo leto bom že prišel vsega si v cerkvi ogledavat in se

z Vami veselit, se ve, če me Bog ovarje ....

Priložim po nakaznici 20 fl za dijaka * * *, 20 fl pa za župnijske uboge. Ker se bratva bliža, želim, da bi tuđi za njo vreme prav ugodno bilo in bi vsi nabrali dosti žlahtne kaplice. —

Žali Bog, prerano umrlemu prof. Lendovšeku sem več knjig poscdil — in med njimi tuđi 4 zvezke „Glasnika" iz Bolfenske knjižnice . . .

Vam ves udani prijatelj

29/9 95 Dr. J. MurSec

VI.

Muršec Hergu.^)

1.

(8. VIII. 1894.)

Zahvala in čestitka,

2.

(27. XII. 1894.)

Spisali mi ste k izvrstni kaplici jednako izvrstno

narodno pesmico. Za njo pa Vam spišem svojo nerodno za- vrstno, ktero sem pretekli teden skoval in si dolgočasne mušice

preganjal . . . (Sledi nabožna pesem Murščeva.)

») Izročil meni milostivi g. prost Herg v Mariboru.

Kazala.

1.

Razporedba. A.

Pisma, pisana Muršcu.

stran

I. Fran Polanec Muršcu (1827), 1 pismo 6

II. Ivan Klajžar (1830—1843), 16 (1 pesem in 15 pišem) 6- 18

III. Juri Matjašič (1834-1846), 6 pišem 18- 23

IV. Nepomuk Turban (1836), i pismo 23

V. Anton Murko (1838-1839), 3 pisma 24-- 27

VI. Anton Krempl (1838-1844), 3 pisma (in 1 pesem) 28— 31

VII. H. W.') (1842), 1 pismo 32- 33 VIII. Ljudevit Vukotinović (1842), 1 pismo 33— 34

IX. Friderik Rigler (1843), 2 pismi (1 Muršcu) 34— 36*

X. Štefan Kočevar (1843-1849), 8 pišem 36-44 XI. Feliks Kramberger (1844-1888), 3 pisma 44— 47

XII. Slomšek (1845-1861), 15 pišem 47— 60

XIII. Matija Vodušek (1847—1849), 8 pišem (7 Muršcu) 60- 66

XIV. Anton Stranjšak (1849)') 1 pismo 66- 67

') Tako je čitati podpis v pismu, ne „H. K/; pismo je namreč pisala Henrieta (baronica) Werner, starejša, že poročena sestra Murščeve gojenke. ^) Pismo je pisano brez sumnje 1. 1849. Dokaz :

1. Stranjšak poroča, da so že „lani" razdelili 25 Murščevih slovnic med učence. Murščeva slovnica je izišla ob koncu 1. 1847. („Novice* so jo naznanile dne 17. novembra 1847, celjski opat Vodušek jo je prejel 16. decembra); med učence deliti je torej nišo mogli prej nego 1. 1848; ker je to za Stranjšaka „lani*, si moramo misliti, da je pisal pismo 1. 1849. (Na šolsko leto ni misliti.)

2. To se ujema s podatki o Vidoviču. Stranjšak pravi, da je bil Vidovič „pred 4 leti pri nas z'endrugim dve leti" učitelj; služboval pa je Vi- dovič pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah 1. 1844. in 1845. (že tuđi prej?) - od 1845 do 1849 je baš štiri leta.

Stranjšak je „ravno" zvedel, da je Vidovič na realki; bil pa je Vidovič V prvem razredu na graški deželni realki v šolskem letu 1848 49 (arhiv tega zavoda !). Ker ga Stranjšak še priporoča za podporo, si mo- ramo misliti, da je potekel še le manjši del šolskega leta.

3. „Pretečeno leto smo slišali, da ste prišli nekterih Slovencov obis- kavat", piše Stranjšak Muršcu. V smislu prejšnjih dveh toček bi bilo tu misliti na 1. 1848.; in bil je pač v istini Muršec tega leta na Slovenskem Štajerskem. V rokopisnem _životopisu, ki ga je sestavila Murščeva nečakinja, čitam: „V jeseni 48 obiskali so g. ujec v Celjl prijatla I. Orožena, poznej korarja. Pri njih so najšli 2 ptuja duhovna.

— 241

XV. Juri Strah XVL Ivan Strah

XVII. Juri Kajnih

XVIII. Davorin Trstenjak XIX. Oroslav Cal

XX. Macun XXI. Matija Majar

XXII. Bleiweis

XXIII. Fran Muršič

XXIV. Anton Kreft XXV. Dr. Hladnik

XXVI. Lovro Vogrin XXVII. Stanko Vraz

XXVIII. Ignacij Orožen XXIX. Peter Kozler

XXX. Alojzij Šparavec

XXXI. Dr. Josip Kranjc XXXII. Ivan Vošnjak

XXXIII. Štefan Mukič

XXXIV. Miklošič

XXXV. Fran Mikuš XXXVI. Andrej Einspieler XXXVII. Fran Muršec (dr. Josipu Muršcu) XXXVIII. Cigale XXXIX. M. Korošak XL. Ivan Ertl XLI. Jernej Ciringar XLII. SebastijanBrunner XLIII. Anton Lah XLIV. Radoslav Razlag XLV. Matija GroBkopl XLVI. Mihael Stojah XLVII. Mane Sladović XLVIII. Ivan Trnski

IL. Mijo Kišpatić (odb. Mat. Hrv.) L. Božidar Raič LI. Dr. Ivan Geršak

(1846-1848) (1848). (1847),

(1838-1880), (1841—1852), (1846-1849), (1847 - 1850), (1848—1880), (1848-1850), (1848—1849), (1848), (1848- (1832-

oz. (1848), (1848), (1848- (1848). (1848), (1849), (1849-

oz. (1849), (1849—

1852),

1849,

1848),

1849),

1859, 1889),

1851),

(1849),

(1849-1850),

(1849),

(1849-1880),

(1850),

(1850),

(1850),

(1850),

(1851),

(1852),

(1852-1853),

(1854-1895).

(187?). (1880), (1880),

2 pismi 1 pismo 1 pismo

8 pišem 24 pišem

9 pišem 6 pišem 4 pisma

3 pisma

4 pisma

1 pismo

2 pismi

stran

67— 69

69- 70

70- 71

71- 79 79-111

111 111—122 122—125 126-129 129—132 132-134 134—136

28 2 3 2 2 1 1

P P P P P P

sem, oz. 1 pismo') 136—137

smi 137-139

sma 140—145

smi 145-146

smi 147-153

smo 153—154

smo 154—155

5 (6) pišem 1 pismo 3 pisma

1 3 1 2 1 1 3 1 2 1 2 1

pismo

P P

P P P P P P P P

sma

smo

smi

smo

smo

sma

smo

smi

smo

smi ,

smo in 2 pesmi

1 pismo 1 pismo 1 pismo

155-161

161

162 - 165

166-167 167-170 170—172 172-173 173—174 174 174—177 177-178 178-180 181-182 182-187 187—188

188 189 189

Orožen jim hitro velijo: .Objamite se!' Sele, kdar so bili to storili, so jih en drugam predstavili. Bila sta Andrej Einspieler in Matija Majar; in potem velko veselje." Letnica 1848 v tej epizodi ni pomotna; Ein- spieler si je pač baš vsled onega dogodka začel z Muršcem dopisovati, a Matija Majar, ki ga je 1. 1847. še vikal, ga 1. 1849. tiče. Sploh pa je neverjetno, da bi Muršec, ki je 1. 1848. prvič prišel na počitnice k prijatelju Ruedlnu v Cmurek, ne bil pogledal malo dalje v dolnje kraje. Tožba Gafova v začetku njegovega lista z dne 16. oktobra 1849. je za to točko tuđi vredna uvaževanja.

Pismo Stranjšakovo bi po 1 etnici sodilo na poznejše mesto. Pismo Ivana Straha spada med dogodke 1. 1848.

>) Ker podajam le eno novo pismo in to iz 1. 1848., sem Vraza uvrstil tukaj-le; z ozirom na vsa druga pisma, priobčena že v »Dčlih* V., bi spadal kaj pada tja za Klajžafja.

— 242

Lll. Josip Lendovšek Uli. Lovro Herg LIV. Josip Sinko

LV. Luka Jeran

(Slanič

(1889), (1889), (1893), 1891, (1893—1895),

B.

Pisma, ki Jih Je pisal Mur$ec.

stran 190-191

1 pismo 1 pismo 191

1 pismo 191—192 1 Dismo^

192-194

1 pismo)

2 pismi

I. Stanku Vrazu II. Jakobu Horvatu

III. Macunu

IV. .Slovenskemu društvu" v Ljubljani V. Josipu Sinku

VI. Lovru Hergu

(1832-1850), 32 pišem (1841), 1 pismo

(1846-1861), 13 pišem (1848-1850), 4 pisma (1894—1895), 7 pišem (1894), 2 pismi

Stran

194-231 232 233-235 235—237 237-239 239

2. A.

Pisci pišem, pisanih Muršcu, po abecednem redu..

stran

1. Bleiweis Janez 122-125

2. Brunner Sebastijan 174

3. Gaf Oroslav 79—111

4. Cigale Matija 167— 170

5. Ciringar Jemej 173—174

6. Einspieler Andrej 162—165

7. Ertl Ivan 172-173

8. Geršak Ivan, dr 189

9. GroBkopf Matija 178—190

10. Herg Lovro 191

11. Hladnik, dr 132-134

12. Jeran Luka 192—194

13. Kajnih Juri 70— 71

14. Kišpatić Mijo 188

15. Klajžar Ivan 6-18

16. Kočevar Štefan 36— 44

17. Korošak M 170-172

18. Kozler Peter 140-145

19. Kranjc Josip, dr 147—153

20. Kramberger Feliks 44-47

21. Kreft Anton 129-132

22. Krempl Anton 28— 31

23. Lah Anton 174—177

24. Lendovšek Josip 190—191

25. Macun Ivan 111

26. Majar Matija 111—122

27. Matjašič Juri 18— 23

28. Miklošič Fran 155-161

29. Mikuš Fran 161

30. Mukič Štefan 154—155

31. Murko Anton : . . . 24— 27

— 243 —

stran

32. Muršec Fran 166—167

33. Muršič Fran 126-129

34. Orožen Ignacij 137—139

35. Polanec Fran 6

36. Raič Božidar 189

37. Razlag Radoslav 177—178

38. Rigler Friderik 34-36*

39. Sinko Josip (in njegov prednik Slanič) 191—192

40. Sladović Mane 182-187

41. Slomšek Anton Martin 47—60

42. Stojan Mihael 181-182

43. Strah Ivan 69- 70

44. Strah Juri 67— 69

45. Stranjšak Anton 66- 67

46. Šparavec Alojzij 145—146

47. Tmski Ivan 177—178

48. Trstenjak Davorin 71—79

49. Turban Nepomuk 23

50. Vodušek Matija 60-66

51. Vogrin Lovro 134—136

52. Vošnjak Ivan 153-154

53. Vraz Stanko 136-137

54. Vukotinović Ljudevit 33— 34

55. Werner Henrieta, baronica 32— 33

B. Muršec je pisat:

stran

1. „Društvu slovenskemu" v Ljubljani 235—237

2. Hergu Lovru 239

3. Horvatu Jakobu 232

4. Macunu Ivanu 233—235

5. Sinku Josipu 237-239

6. Vrazu Stanku 194—231

Druga pisma Murščeva so došle neznana.*)

Kar se tiče medsebojnega dopisovai\ja, je došle najbolj jasno raz- merje Muršec— Vraz; za tem priđe razmerje Muršec — Macun.

3.

Vsa poedina pisma v kronologičnem redu.

Dne 20. maja: Fran Polanec Muršcu 6

1830.

29. avgusta: Klajžar Muršcu za novo maso 6— 7

• ) Primeri na pr. kronograme, ki jih je poslal Muršec kot čestitko

Matjašiču za njegovo zlato maso 1. 1882. («Slov. Gospodar" 1882, Cerkvena priloga, 281.) Primeri tuđi Murščevi pismi Grofikopfu in Ruedlnu (sub XLV.) !

— 244 —

^^^- stran

20. aprila») Klajžar Muršcu ^ 7

Zadnje dni julija ali početkom

avgusta:*) Klajžar Muršcu 7— 8

») To je pismo, ki je omenjeno v .Zborniku* 1904 na str. 104. Klajžar svojemu datumu ni dodal letnice, a 1. 1832. je brezdvomno. Klajžar opisuje Muršcu Gradec, češ, ko priđe spet v Gradec, se bo začudil, ,kak prefhmen- tano so od Jani polepfhali toto mesto. S-hod nafh vifezhi is duhovniiTia prek na fhkofovfko zirkvo je podert, mi pa pre noviga dobimo . ."; Klajžar je torej V Gradcu in sicer v bogoslovnici, Muršca pa od ,lani* ni več tam; to se zlaga z aprilom 1. 1832.; zakaj Muršec je 1. 1831. postal kaplan, a Klajžar leta 1832.

«) To pismo ni ma nikakega datuma, vendar se da iz vsebine datum donekle sigurno ustanoviti in sicer tako-le:

1. Terminus ante quem non je poletje 1. 1832.; zakaj Klajžar se je pod- pisal za kaplana, a kaplansko službo (pri Sv. Jurju v Slov. goricah) je nastopil nekako okoli 1. septembra (v rojstnih knjigah te župe je podpisan prvič dne 5. septembra.)

2. Terminus post quem non je pač konec oktobra istega leta, zakaj takrat je Murko vstopil v bogoslov je, a po našem pismu Murko gotovo še ni bogoslovec.

3. Letu 1832. se prilega slava, ki đoni iz pisma Klajžarjevega ; zakaj spomladi tega leta je izišla Murkova slovnica s slov.-nemškim delom slovarja in zbudila senzacijo.

4. Letu 1832. se tuđi prilega opomba o črkarski pravdi, osobito še vpra- šanje: »Komi ti srečo vošiš Murki ali gosponi Dajnki?" Murko je s či- njenico svojih del in s predgovorom svoje slovnice stopil na mejdan zoper Danjka; spričo tega je sekovski konzistorij dne 6. junija pozval nekatere duhovnike, naj zavzamejo stališče med Dajnkom in »novim literatom Murkom* ; oni duhovniki so se pač hitro odzvali in so se izrekli zoper Dajnka, a temu je dne 28. avgusta priskoči! s posebno vlogo Gottwei6 na pomoč.

Bila je torej črkarska pravda julija in avgusta vroča, baš sub iudice in je mogel Klajžar pričakovati, da bodo »prihodnji mesec ali kranjsko ali Dajnkovo azbuko na.kaštigo obsodili."

5. Poročilo o Murkovem .Časopisu" se tuđi zlaga z 1. 1832.; primeri opombo k 1. pismu, ki ga je pisal Muršec Vrazu (zgoraj str. 125), in pa besede Vrazove v pismu Muršcu z dne 3. decembra 1835. o .obečanju, kterega je (Murko) pred tremi letmi včinil" (Dčla V. 141, Markovič, Izabrane pjesme XC.)

6. Če je torej 1. 1832. ustanovljeno, tuđi mesec ni zelo dvomen ; faza črkarske pravde kaže na juli ali avgust. Klajžar je pismo pisal brez- dvomno iz Gradca, a se podpisal za kaplana; to bi si lahko razlagali tako, da je pisal neposredno pred svojim odhodom iz graške bogo- slovnice, ko je že vedel za namenjeno mu župo ; verjetneje pa je to-le :

Klajžar se grozi, da se iz jeze eventualno „povme ćelo na Dunaj" ; najbrž je torej Klajžar, ostavivši bogoslovnico, predno je nastopil kapla- nijo, krenil na Dunaj; vračaje se, se je pomudil v Gradcu in od tod pisal Muršcu ta list.

Ker pa očividno misli Klajžar še pred nastopom službe priti domov k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, ni misliti na prav zadnje dni meseca avgusta, ampak na prejšnje tedne.

[Opomba o obešenih vojakih se bo težko dala izrabiti.]

Tako bi torej imeli nekako- mesec avgust 1. 1832 in sicer njega prvo polovico ali zadnje dni julija.

Grožnjo, da mu .iz Gradca nikoli ne bo več pisal", je umeti šaljivo — ker ga bo ostavil za vedno!

— 245

stran

30. oktobra:*)

Vraz Muršcu Vrazova .Dela* V.

132-133

25. decembra:

Muršec Vrazu 1833.

194-196

9. junija:

Muršec Vrazu

196

29. junija:

Vraz Muršcu

Džla V.

130-131

13. juiija:

Muršec Vrazu

197

3. novembra:

Vraz Muršcu

Džla V. •

129-130

5. decembra:

Vraz Muršcu

Dčla V.

134 135

[Eno pismo Vrazovo Muršcu ni

dospelo.]

1834.

4. januarja:

Vraz Muršcu

Dčla V.

135-137

6. .prosinca" —

januarja: Muršec Vrazu

198-199

5. aprila:

Matjašič Muršcu 1835.

18- 19

4. januarja:

Vraz Muršcu

Dčla V.

137

3. decembra:

Vraz Muršcu

Džla V.

139-141

^0. decembra:

Muršec Vrazu 1836.

199-200

8. februarja

Tuiban Muršcu 1837.

23

4. marca:

Vraz Muršcu

Dčla V.

152-153

okoli 12. marca:

Vraz Muršcu

Džla V.

154-155

12. marca:

Muršec Vrazu

200-201

Na Jurijevo:

Vraz Muršcu

Džla V.

158-161

Po Jurijevem:

Muršec Vrazu

202

2. decembra:

Vraz Muršcu

Džla V.

165-167

13. decembra:

Muršec Vrazu

202-203

1838.

•

18. februarja:

Vraz Muršcu

Džla V.

167-170

19. februarja:

Murko Muršcu

24

2. marca:

Muršec Vrazu

203—204

17. marca:

Matjašič Muršcu

19

^0. aprila:

Muršec Vrazu

205

30. maja:

Murko Muršcu

24- 25

S2. junija:

Krempl Muršcu

28— 29

10. decembra:

Trstenjak Muršcu

71- 72

17. decembra:

Vraz Muršcu

Džla V.

178 181

30. decembra:

Muršec Vrazu 1839.

205-206

1. januarja:

Murko Muršcu

25- 27

S4. februarja:

Muršec Vrazu

206 - 207

9. marca:

Krempl Muršcu

29

21. juiija:

Muršec Vrazu

208

Zadnje dni juiija

ali V začetku

avgusta (?):

Muršec Vrazu

209

g4. decembra:

Muršec Vrazu

210-211

') Gl. opombo k prvemu pismu, ki ga je pisal Muršec Vrazu.

246

1840.

25. marca: 12. decembra:

Klajžar Muršcu Klajžar Muršcu

1841.

13. januarja 1841 :^)

19. februarja:

Okoli 1. marca (prva polovica

marca) ^) 9. marca: Nekako 17. marca:«)

Klajžar Muršcu Vraz Muršcu

Klajžar Muršcu Gaf Muršcu Klajžar Muršcu

stran

10 10- U

9 D$la V. 210-213

11

79— 80 12

• ) Datum se nahaja v pismu; v ^Zborniku" 1904, str. 1Q6 je tiskana

letnica 1840; v izvimiku pisma je zadnja številka nejasna, tako da se more čitati za: 0, pa tuđi za: 1. Vsebina pisma odločno govori za 1841.

Položaj je tak: Klajžar je v Ptuju, Muršec v Gradcu.

Klajžar je pustil Muršca „dugo* na odgovor čakati. a sedaj mu poroča o zimi V Ptuju, ćelo o tem, kar se je zgodilo že »pred adventom*. Oči vidno Muršca ćelo tisto zimo ni bilo več v Ptuju. Kakor pa kaže Murščevo pismo Vrazu z dne 24. decembra 1839.,. je Muršec zapustil Ptuj nekako 14. decembra tega leta; a Klajžar je pač sele začetkom 1840 prišel v Ptuj (Napotnik, Obris etc. 1904, str. 43.) Iz tega sledi, da naše pismo, pisano iz Ptuja, ni iz januarja 1. 1840.

Temu negativnemu dokazu dodam še dva pozitivna:

1. Pismo omenja tuđi Murščeve račune s ptujskim dekanom, a ta stvar se je razvila sele pozno jeseni 1. 1840., kakor kaže Klajžarjevo pismo z dne 12. decembra tega leta.

2. Naše pismo omenja ptujskega duhovnika Frasa, a ta je bil Klajžarju decembra 1840 ,nov, Ijub tovariš".

Te dve zadnji tučki kazeta pozitivno, da je pri le-tem pismu misliti na januar 1. 1841.

Po tem takem je pismo natisnjeno na nepravem mestu; moralo bi stati za pismom z dne 12. decembra 1840.

• -*) To je pismo, natisnjeno na str. 108. kot 7. Klajžarjevo pismo.

Pisano je v postu. Leto 1841 se mi ne zdi dvomno in to spričo opombe o Murščevi zadevi s ptujskim dekanom, ki se je začela pod zimo 1. 1840. (pismo Klajžarjevo z dne 12. decembra 1840) in se vlekla v 1. 1841. (primeri pismo z dne 13. januarja!) Post pa je 1. 1841. trajal od 23. februarja (pust) do 11. aprila (Velika noč); s tem je doba za naše pismo omejena.

V postu tega leta je Klajžar Muršcu pisal še dvoje pišem in sicer tisto, ki je kot 8. pismo natisnjeno na str. 109. in pa pismo z dne 20. marca. Med te dve pismi ne gre naše pismo, kakor bo to razvidno iz sledeče opombe; za 20. marec pa tuđi ne, kakor kaže omenjanje dekana v našem pismu in v pismu z dne 20. marca. Edino mesto mu je pred pismom, ki je natisnjeno kot pismo 8. in ki je pisano nekako 17. marca (gl. sledečo opombo!)

V tem zadnjem pismu poroča Klajžar Muršcu novost, da je „gospodin Vraz postni predgar", a da bo se Kocbek moral na Polenšak preseliti; v našem (7.) pismu pa imenuje Kocbeka postnega pridigarja; iz tega pač sledi, da je naše pismo pred 8. pismom.

Isti rezultat dobimo, ako pomislimo, da v našem pismu Klajžar še nič ne omenja denarja, dolžnega Vrazu.

») Pismo, natisnjeno na str. 109. kot 8. pismo.

Letnica 1841 ni dvomna; to svedoči terjatev Vrazova. V pismu z dne 19. februarja 1841. je Vraz Muršca poprosil, naj spravi v red Klajžarjev dolg; o tem je Muršec pisal Klajžarju — pismo došle ni znano — in evo Klajžarjev odgovor! Denar je poslal Klajžar s pismom z dne 20. marca 1841.

— 247 —

Stran

20. marca:

Klajžar Muršcu

13

8. junija:

Klajžar Muršcu

14

12. julija:

Vraz Muršcu

Dčla V.

259-261

22. julija:

Muršec Vrazu

211-212

28. julija:

Muršec Vrazu

212 213

20. decembra:

Muršec Horvatu

1842.

•

232

2. marca:

Vraz Muršcu

Dčla V.

286 289

12. marca:

Henrieta baronica Wernerjeva

Muršcu

32 33

14. marca:

Klajžar Muršcu

14

21. marca:

Klajžar Muršcu

15

23. marca:

Klajžar Muršcu

16

27. marca:

Muršec Vrazu

213 215

12. aprila:

Klajžar Muršcu

16

6. maja:

Klajžar Muršcu

17

16. maja:

Matjašič Muršcu

19- 20

20. maja:

Vraz Muršcu

Dčla V.

296—298

Nekako 9. junija :

Muršec Vrazu

215 216

9. junija:

Vraz Muršcu

Dčla V.

309 310

19. oktobra:

Vraz Muršcu

Dčla V.

314 315

20. oktobra:

Muršec Vrazu

216—218

31. oktobra:

Vukotinovič Muršcu

•

33- 34

28. decembra:

Vraz Muršcu

Dela V.

324-327

28. decembra:

Muršec Vrazu

1843.

218

10. januarja:

Klajžar Muršcu

17 18

1. aprila: (?)

Vraz Muršcu

Dčla V.

327

29. aprila:

Muršec Vrazu

219 220

7. junija:

Rigler ne vem komu

35i 36

4. avgusta:

Vraz Muršcu

Dčla V.

334—335

12. avgusta:

Vraz Muršcu

Dčla V.

335 336

13. avgusta:

Rigler Muršcu

34- 35

15. novembra:

Gaf Muršcu

80 82

16. novembra:

Kočevar Muršcu

36- 37

26. novembra:

Kočevar Muršcu

37 38

5. decembra:

Gaf Muršcu

•

82 83

31. decembra:

Kočevar Muršcu

1844.

38- 39

5. januarja:

Gaf Muršcu

83

18. januarja:

Matjašif Muršcu

20- 21

Naše pismo in pismo z dne 20. marca sta si sledili neposredno, zakaj

1. V našem pismu obeta Klajžar, da posije denar „po nekih dneh", a to se je zgodilo dne 20. marca;

2. V našem pismu izvešča Klajžar o Kremplovih Dogodivščinah , a v pismu z dne 20. marca pravi, da mu je o tem pisal „že slednjofart". Naše pismo spada v isti teden kakor pismo z dne 20. marca; zakaj

V njem čitamo: „Kocbek bo prihodnji tjeden se mogel na Polenšak preseliti;" a isto čitamo i v pismu z dne 20. marca.

Naše pismo je torej pisano nekoliko dni pred 20. marcem in istega tedna, v katerem je bil ta-le dan. Bil pa je 20. marec v petek (teden od 16.-22. marca), in pričujoče pismo je pisano morebiti v torek, 17. marca.

9. februarja: 4. marca:

20. marca:

21. aprila:

22. aprila: 25. aprila: 25. maja:

20.— 27. novembra: 21. decembra:

Ob koncu leta ali v začetku leta 1845:')

19. januarja: 19. maja: 28. septembra: 30. decembra:

10. januarja:

16. januarja:

22. januarja : *

10. februarja:

— 248

Kočevar Muršcu Muršec Vrazu Krempl Muršcu

Vraz Muršcu Dčla V.

Muršec Vrazu Gaf Muršcu Kočevar Muršcu Vraz Muršcu Džia V.

Feliks Kramberger Muršcu

Matjašič Muršcu

1845.

Muršec Vrazu

Kramberger Muršcu

Vraz Muršcu Dčla V.

Slomšek Muršcu

1846.

Slomšek Muršcu Muršec Macunu Slomšek Muršcu Slomšek Muršcu

stran

39— 41

220-221

30

354-355

221—222

84

42

359—361

44- 46

22- 23

222-223

46- 47 376-378

47— 48

Dom in Svet 1901

646 49

48

647

49

51

') To je pismo, ki je natisnjeno kot 6. Matjašičevo, a moralo bi biti uvrščeno na petem mestu, to je pred pismom (z dne 16. aprila 1846), ki je natisnjeno kot peto.

Pričujoče pismo spada namreč med dobo 20. nov. 1844. in 19. jan. 1845. Evo dokaza:

1. V pismu navedena Demetrova »Dramat. pokušenja", Kukuljevićeva .Različita dčla" knj. III., Bogovićeve.« Ljubice", Čivićeve »Basne* so izišle 1. 1844.

„Basne" je poleg drugih knjig poslal Vraz Muršcu za razpeča- vanje dne 20. novembra 1^4 (Dčla V. 359) ter mu naročil, naj mu novce za te knjige posije z novci, ki jih je dobil za III. knjigo .Kola" ; in baš za .Basne" in za .Kolo" pošilja tu Matjašič Muršcu novce. S tem je ustanovljen terminus ante quem non.

Terminus post quem non določa pismo Murščevo Vrazu z dne 19. januarja 1845; tega dne pošilja Muršec Vrazu denar za razne knjige, med temi tuđi za III. knjigo .Kola".

2. Matjašič poroča v tem pismu, da si je od Muršca pridržal tuđi devet zvezkov njegovih .spisov" ; vidi se, da so to izdelki nekaterih črk za slovar; ostale so Muršcu le še črke e, f, g, h in za izdelovanje le-teh bo Matjašiču treba čitati vse, kar je izdelal Muršec. (O n e s r e č n i tiskovni pomoti gl. .Popravke!")

To se zlaga z izjavo Murščevo v pismu Vrazu z dne 19. ja- nuarja 1845: .Glede slovara sam meni odlučen pisao predao g. prof. Matjašiči". (Kočevarjevo pismo z dne 16. nov. 1843 priča, da so Muršcu bile odkazane črke a, h, c, d, e, f, g, h\ Muršec je bil torej izdelal a, b, c, d.)

Konec pisma se nanaša na Murščevo kompetenco za profesorja verouka na deželni realki v Gradcu; prim. Mui^čevo pismo Vrazu z dne 19. januarja 1845: .Da sam ja zvarho mojih posvetnih žel do- segni© — ste čitali venda — "

i

249 —

6. marca: 8. marca:

14. aprila:

16. aprila: 3. novembra: . 30. novembra :

19. decembra:

26. decembra:

2. januarja:

8. januarja:

22. januarja:

23. januarja: 31. januarja:

19. februarja:

24. februarja: 7. marca:

5. aprila:

24. junija:

20. julija:

6. avgusta: 28. septembra:

25. oktobra:

9. novembra: 20. decembra: 22. decembra:

17. januarja:

28. januarja:

20. februarja: 2. marca:

4. marca: 17. marca:

29. marca: 13. aprila:

V drugi polovici aprila ;

21. aprila:

25. aprila:

26. aprila:

5. maja: 12. maja: 12. maja:

20. maja:

21. maja:

24. maja:

25. maja: 25. maja:

27. maja: 27. maja:

1. junija: 5. junija: 7. junija:

V prvi polovici junija:

Muršec Macunu Slomšek Muršcu Muršec Vrazu Matjašič Muršcu Muršec Vrazu Gaf Muršcu Macun Muršcu Juri Strah Muršcu

1847.

Muršec Macunu Gaf Muršcu Slomšek Muršcu Kajnih Muršcu Slomšek Muršcu Vodušek ne vem komu Slomšek Muršcu Macun Muršcu Gaf Muršcu Slomšek Muršcu Slomšek Muršcu Slomšek Muršcu Vodušek Muršcu Macun Muršcu Mati ja Majar Muršcu Vodušek Muršcu Muršec Macunu

1848.

Macun Muršcu Gaf Muršcu Bleiweis Muršcu Gaf Muršcu Vodušek Muršcu Kočevar Muršcu Vodušek Muršcu Trstenjak Muršcu Muršič Muršcu Gaf Muršcu Kreft Muršcu Hladnik Muršcu Gaf Muršcu Gaf Muršcu Vogrin Muršcu Trstenjak Muršcu Vraz Muršcu Orožen Muršcu Gaf Muršcu Kozler Muršcu Gaf Muršcu Kreft Muršcu Šparavec Muršcu Kozler Muršcu Orožen Muršcu Kreft Muršcu

Dom in Svet 1901

Dom in Svet 1901

Dom in Svet 1901

Dom in Svet 1901

Dom in Svet 1901

Dom in Svet 19G1

Dom in Svet 1901

stran

647

51- 52

223-224

21— 22

224—225

85

647-648

67— 68

647

86— 87

52- 54 70- 71

53- 54 60i

54- 55 648

87- 88 55 56

56- 57

60 61

648-649

111-112

61- 62

649

649-650

88- 89 122-123

89- 91 62 42

62— 63

72- 73 126

91— 92 129

132—134

92— 93

93— 94 134-135

73- 74 136-137 137-138

94— 95 140—141

95— 97 130

145-146 142—143 138-139 130—131

17

— 250

Okoli 11. junija: 17. junija: 17. junija: 20. junija:

20. junija: 29. junija:

1. julija:

29. julija: Avgusta meseca: 17. avgusta:

21. avgusta: 25. avgusta:

Proti koncu oktobra

7. novembra:

22. novembra:

30. novembra:

2. decembra:

8. decembra: 10. decembra: 25. decembra:

V prvi polovici leta 3. januarja:

8. januarja:

9. januarja: 13. januarja:

23. januarja:

17. februarja:

18. februarja:

19. februarja:

19. februarja:

24. februarja:

27. februarja:

28. februarja: 13. marca: 16. marca: 18. marca:

12. maja:

13. maja:

20. maja:

23. julija:

28. julija: 31. julija: 16. oktobra:

30. (?) oktobra:

14. novembra: 2. decembra: 7. decembra:

24. decembra:

29. decembra:

31. decembra:

stran

Macun MurŠcu

Dom

in Svet 1901

651-652

Trstenjak Muršcu

74 75

Muršič Muršcu

127 128

Ivan Strah Muršcu

69- 70

Juri Strah Muršcu

68 69

Kočevar Muršcu

43

Caf Muršcu

97- 98

Dr. Kranjc Muršcu

147-151

Macun Muršcu

Dom

in Svet 1901

650-651

Caf Muršcu

98 100

Dr. Kranjc Muršcu

151—153

Muršec »Slov. društvu*

V Ljubljani

235

Macun Muršcu

Dom

in Svet 1901

654

Muršec Macunu

Dom

in Svet 1901

652

Kozler Muršcu

143-145

Vošnjak Muršcu

153 154

Macun Muršcu

Dom

in Svet 1901

652 654

Muršec Vrazu

225

Muršec Macunu

Dom

in Svet 1901

654-655

Caf Muršcu

100-101

1849.

Stranjšak Muršcu

66— 67

Mukič Muršcu

154-155

Kočevar Muršcu

44

Miklošič Muršcu

155 156

Caf Muršcu

102 103

Mikuš Muršcu

161

Šparavec Muršcu

146

Trstenjak Muršcu

75- 76

Einspieler Muršcu

162-163

Vodušek Muršcu

63- 64

Kreft Muršcu

131-132

Fran Muršec (dr. Josipu)

Muršcu

166-167

Trstenjak Muršcu

76 77

Vodušek Muršcu

64- 65

Trstenjak Muršcu

78- 79

Caf Muršcu

103 104

Caf Muršcu

104 105

Muršec „Slov. društvu"

V Ljubljani

235 236

Vodušek Muršcu

65- 66

Cigale Muršcu

167

Muršec Macunu

Dom

in Svet 1901

655

Korošak Muršcu

170 172

Caf Muršcu

105-106

Macun Muršcu

Dom

in Svet 1901

709-710

Miklošič Muršcu

157

Ertl Muršcu

172

Matija Majar Muršcu

113-114

Vraz Muršcu

Dčla V.

417—421

Cigale Muršcu

168

Muršec Vrazu

225—226

— 251 —

Januarja :

7. januarja: 20. januarja: Nekako 7. februarja:

18. februarja: Nekako sredi marca: 24. marca:

2. aprila: 5. aprila:

19. aprila:

27. aprila:

Nekako maja meseca: 19. maja:

31. maja: 2. junija: 16. julija: 16. julija:

28. novembra: 15. decembra:

26. decembra:

1850.

Miklošič Muršcu

Muršič Muršcu

Ciringar Muršcu

Cigale Muršcu

Seb. Brunner Muršcu

Muršec Vrazu

Muršec «Slov. društvu"

V Ljubljani Matija Majar Muršcu Miklošič Muršcu Anton Lah Muršcu Anton Lah Muršcu Muršec Vrazu- Anton Lah Muršcu Razlag Muršcu Matija Majar Muršcu Muršec Macunu Muršec Vrazu Slomšek Muršcu Muršec »Slov. društvu"

V Ljubljani Bleiweis Muršcu

Dom in Svet 1901

stran

158 128-129 173-174 169- 170

174 226-228

236-237

114—116

159-160

174—176

176

228

177

177—178

117-119

710

228-229

57

237 123

8. marca:

11. februarja:

13. marca:

20. junija:

29. junija:

29. avgusta:

13. oktobra:

23. novembra :^)

1. decembra:

5. decembra:

19. aprila:

12. maja:

21. julija:

26. decembra

28. februarja: 15. decembra

21. septembra:

20. februarja:

1851.

Slomšek Muršcu Einspieler Muršcu Einspieler Muršcu Muršec Macunu Muršec Macunu Grofikopf Muršcu Muršec Macunu Grofikopf Muršcu Caf Muršcu Matija Majar Muršcu

1852.

Stojan Muršcu Caf Muršcu Sladović Muršcu Vogrin Muršcu

1853.

Sladović Muršcu Bleiweis Muršcu

1854.

Trnski Muršcu

1855.

Muršec Macunu

Dom in Svet 1901 Dom in Svet 1901

Dom in Svet 1901

58 163—164

165 710—711

711 178-179

711 179—180 106-110 119-120

181- 110 182- 135

182 111 184 136

184—187 124-125

187

Dom in Svet 1901 711—712

Med avgustom in novembrom tega leta je Muršec pisal Grofikopfu in Ruedlnu.

17*

252 —

1858.

Na

Jurijevo :

Slomšek Muršcu

1859.

6.

decembra :

Miklošič Muršcu

1861.

25. 14.

januarja : aprila :

Muršec Macunu Slomšek Muršcu

1865.

4.

januarja :

Mati ja Majar Muršcu

187 (?)

Kišpatić (odb. .Mat. Hrv.*)

1880.

27. 19. 30.

1.

1.

julija : avgusta: avgusta : septembra : septembra :

Ertl Muršcu Božidar Raić Muršcu dr. Ivan Geršak Muršcu Bleiweis Muršcu Trstenjak Muršcu

1886..

6.

decembra :

Trnski Muršcu

1888.

4.

avgusta :

Feliks Kramberger Muršcu

1889.

17. 17.

marca : marca :

?

Herg Muršcu Lendovšek Muršcu Miklošič Muršcu

1891.

30.

maja;

Slanič Muršcu

1893.

24. 26.

maja: oktobra:

Josip Sinko Muršcu Luka Jeran Muršcu

1894.

30. 22.

8. 19.

8. 18. 27. 30.

maja: j unija : avgusta : avgusta : septembra : novembra : decembra : decembra :

Muršec Josipu Sinku Muršec Josipu Sinku Muršec Hergu Muršec Josipu Sinku Muršec Josipu Sinku Muršec Josipu Sinku Muršec Hergu Muršec Josipu Sinku

Stran 58- 59

160-161

Dom in Svet 1901 712

59- 60

120-122

188

172—173

189

189

125

79

187

47,

191 190-191 161,

191.

191—192 192-193

237 238 239 238 238 239 239 239

— 253 —

1895. „,

Stran

29. septembra: Muršec Josipu Sinku 239

10. oktobra: Luka Jeran Muršcu 193—194

Trnskega

„Cviet na grob

slovenskoga poštenjaka profesora Josipa Muršeca" 188

(t 25. oktobra 1895.)

Epilog.

1827—1895-

Najstarejše tu priobčeno pismo je pismo iz 1. 1827., ki je Muršcu na- znanilo smrt njegovega oče ta . . .

Na koncu pa Trnski siplje cvetje na grob Muršca sa me ga . . .

Od smrti očetove do smrti njega samega . . . doba skoro sedem-

desetih let.

■#

• •• Najstarejše pismo govori Muršcu o njegovem domu, v najmlajšem

mu Luka Jeran pošilja hvalo in zahvalo iz središča slovenske domovine,

iz bele Ljubijane . . .

Dom in domovina.

Kot mlad svečenik se je oklenil dijaka Stanka Vraza ter sledil nje- govim stopnjam.

To je njegova najožja in najjačja in najidealnejša zveza : Vraz je gibal, Muršec mu je verno služil; Vraz je vodil, Muršec je sledil.

Slovanska vnema Stankova je v njem zbudila tisto vatro, ki znači Murščevo delo 1. 1848.

V najlepši svoji dobi zre Muršec ne le v Ljubljano, marveč osobito tuđi V Zagreb.

Ljubljana in Zagreb.

4.

Kazalo stvari in ittien.^)

Abecednik (gl. „Bukvar«): - 117; ,MaH Blaže v prvi soli« 153 do 154.

Accurti, profesor: — 116.

Adelsberger Josip: 12. (Trgovec v Ptuju, f 8. IV. 1841, 64 let star.)

Adresa (gL „Peticija".)

Aichmayerjeva Pavlina, Ptujčanka: 11.

Ajdovščina: — 141.

Akademija: — dunajska 90, 93; požunska 237^.

Aleksejev: — 81.

AUgem. Slav. Ztg. (gl. „Časopisi".)

Številke sledečega kazala pomenijo stranice ; crtica je ločila podatke v „Zb. za 1. 1904.« od podatkov v „Zb. za 1. 1905., a je v ponatisku brezpo- membna. Kar je pri vsakem članku v oklepih dodano, so moja pojasnila.

— 254 —

Allioli: slovenski prevod 48.

Ambroz Mih. : 69; — - 76, 142, 167. (Smledniški komisar, gl. Apihovo delo .Slovenci in leto 1848% str. 104, 148,, 178, 191, 192, 201 itd.)

Ana Sv., na Krembergu: — 155.

Angleški naslovi pišem: — 197.

Ankenstein, gl. Borel.

Antologija dubrovačka: 45; — 223.

Anton Sv. v Slov. goricah: — 95.

Apelacija v Celovcu: — 167.

Aristokracija: - 78, 96, 142.

Attems, grof: — 232.

Attems Henrik, grof: — 237,.

Auersperg Anton, grof: — - 93, 133, „vvackerer Vorkđmpfer deutscher In- teressen des rein slav. Krains" 141.

Augustinović, gojenec graški iz Granice: — 223.

Avstrija: cesar 43; 62, 63; — avstr. nemški časopis 71; cesar 73, 126, 130. 134; 78; „črnorumenjaki" 78; 95; vsa Avstrija nemška 100; 103; 114; „Wien betriibt" 141; 142; cesar v Innsbrucku 148 do 149; Avstrija fe- derativna 149, 162, Avstrije bodočnost 149; departementi 152; cesar V Beču 172; cesarska rodbina 207. Gl. „Dunaj", »Peticija", „Zbor*.

Babič, „sodec": — 197; 198.

Babukić: — 107.

Bakovski, grof: — 225; Bankovski 226.

(B^nkovski? „Zbornik" 1900, 206.) Ban (gl. Haller, Jelačić) bansko vijeće: ~ 113. Barbara Sv. v Halozah, gl. Bozi dar Raič. Bartolović, „pitomac iz Granice" v Gradcu: — 223. Beč, gl. Dunaj.

B e 1 j a k : — 165 ; gl. Lendovšek. B e r i 1 , gl. Čitanka.

Bežan: — 127. (Matija Bežan, rojen v Ljutomeru 1807.) „Bilštajn", grad: — 78 (recte: Pilštanj.)

Birokracija (gl. Uradi): - 77, 79, 95, 96; v Ljubljani 142, 167. Bistrica Slov.: — 76. Blagovna, grad: 44; — 99, 139. Blaznik, tiskar: — 113, 133, 175, 236.

Bleiweis Janez, dr.:~ 97, 106, 122 do 125, 233,, 236, 237, 237^. Bogoslovci: -- celovški 116; graški 131, 157, 158(„gospoda v semenišču"),

214, 218, 219, 223, 224, 225; zagrebško semenišče 225. Bogović: 22.

Bohanec: — 199. (Josip B., rojen 1800 pri Sv. Križu poleg Ljutomera.) Bohorič Adam: bohoričica 10,, 28; — 112, 116, 207. Gl. „Črke". Bolfank Sv. v Slov. goricah: 5; — 155, 191 do 192, 237 do 239. Bolgari: — 170. Bopp: — 81.

Borel, grad: 35,; — 78. Od tod mu je pisal Fran Muršec. Boroš, češki poslanec: — 147. Botanika, gl. „Slovar". „Brankovič": — 128. Braslovče: — 181 do 182. Bratković, oskrbnik: — 131, 146.

Bratuša Mirko Josip: — 214. (Gl. Glaserjevo Zgod. slov. slovstva II. 131.) Branek, grad: — 126, 128.

B rez je (Brezno): Devica Marija v Brezju; odtod je Muršcu pisal Grofikopf. Brezice: — 78. Brlić: — 107.

- 255 —

Brolih, komisar na Dvoru: 69.

Brunner, dekan v Gornjem gradu: — 139, 181.

Brunner Sebastijan, urednik lista „Wiener Kirchenzeitung" : — 174, 226.

(V tej stvari gl. „Wiener Kirchenztg." 1850 in sicer v št. 11. z dne 24. jan. dopis „Seckauer DiOcese" s podpisom „Ein Land- pfarrer" ; v 30. štev. z dne 9. marca je Murščev odgovor s pod- pisom „Ein slovenischer Priester" ; na Murščev Članek se ozira dopis „iz Moravske" v številki 38. z dne 28. marca; v 49. štev. z dne 23. aprila je zopet dopis „Seckauer Dičcese" s podpisom „A. S.,. Pfarrer", gotovo isti „Landpfarrer". Murščev članek je v prevodu pri- nesla „Slovenija" ; gl. njegovo pismo „Slov. društvu v Ljubljani" z dne 24. marca 1850.)

Biichinger Josip, dr., ravnatelj bogoslovja v Gradcu: — 85, 108.

Bučar: — 160. (Viktor B. ? Gl. „Novice" 1851, 134, „Slovenija" 1850 z dne 2. marca.)

Budeč: - 178. (Gl. „Osvčta" 1905.)

Buk var (gl. Abecednik): — 114, 115.

Burian: češka slovnica 45.

Oaf: 21, 38; - v Prago73; 79 do 111; 120, 127, 163, 172, 212, 221, 224.

Carigrad: — 99.

Carniolia, list: — 71 do 72.

Celibat: -- 96.

Celje: 34; sestanek v Celju 36; celjski kotar 39, 42; celjski knjigotržec 42; 52; 57; politično mišljenje 62; Slovenci celjskega okrožja 64, 65 (gl. „Lavantinska škofija"); - 73; 78; dijaki91; 94; 97; slov. No- vine 99, 100, 101; 118, 119; celjsko okrožje 133; 138; 139; 145, 161; 168; 220^, 221, 222, 231, 233, slov. v šolah celjskih 236. Iz Celja so Muršcu pisali Vodušek, Orožen, Vošnjak, Mikuš.

Celovec: 43; — 111, 112, 120, 162, 163, 165, 167, slov. v šolah 236. Iz Celovca pisala Einspieler in Matija Majar.

Centralizem: — 77, 79, 152.

Cenzura: Krempljeve „Dogod." 30; 42; 57; —86; 112; „tiskarska porota" (Jury) 167.

Cerkev, gl. tuđi „Duhovščina", „Bogoslovci", „Danica" (Zgodnja): — 76, 79, božja služba merilo etnografskih mej 144, „Cerkveni časopis" 154, zagrebški 227 (Prim. „Brunner Sebastian"), pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. 239.

German: — 164.

Chorinski: — 168.

Cigale Matija, gl. tuđi „Slovenija" (list) in „Zakonik": — 97, 149. 157, „Ma- tija" 162, 163, 167 do 170.

Ciril (inMetod): bratovščina 58 ; — ćirilica 113, 115, 116, 118, 194 do 195, Ma- jarjeva vseslovanska slovnica v ćirilici 119, literaren list v latinici in ćirilici 119, knjiga „Ciril in Metod" 120, ćirilski napis v Ptuju 206.

Ciringar Jernej : — 132, 173 do 174, 214. (Rojen v Hočah 1818, posvečen 1845, leta 1855. je bil vojaški svečenik v Krajovi. Prim. Orožnovo „Das Bisthum und die Dičcese Lavant." I. 425 in pa Razlagovo „Zoro" 1852, 129 do 130, nadalje „Slovenijo" 1850 z dne 12. februarja.)

Clemens: — romanski slovar 81.

Cmurek: 14; - 77, 161, 163, 183, I873, 224.

Conradi: — slovar 82, 83.

Cvetko Fr., dekan: — 128, 219. (O njem gl. mariborski „Časopis za zgod. in narodopisje" II. str. 8 si.)

Cvetko Juraj, bogoslovec: — 214. (Rojen 1816 v Ptuju, posvečen 1842.)

— 256 —

časopisi (gl. „Danica", »Grazer Zeitung" (sub „Gradec"), Ilirske Narodne Novine" (sub „Ilirija", „Kolo", „Novice", „Slovenija"): list za ljud- stvo 45, — .Der Adler", „Ost und West", „Kamiolia", „Wiener- Zeitschrift" 71; „Časopis českćho Museum", „Kvčty", „Hronka", časopis pro katolickć duhovnictvy" ; „Rozmaitošći Lwowske" ; „Serb- ska narodna novina", „Narodni list" 12, (cfr. str. 205, 209), „Styria" 73,97; „Slav. Centralblatter" 75; svoboda časopisja 91; Celjske „No- vine" 97, 99, 100, 101 ; „Slav. Centralblatter" 97, 98, 106, 162; „Allg. Slav. Zeitung" 100, 149, 152; „Sudslav. Ztg." 106, 116 ^ „Sudsla- varca" 164, 173, 227; „Bčela Slovenska" 111, 118, 164, 165, 170, 171 ; slovenske 114; 116; Havličkove „Narodni Noviny" 116; „Slavenski jug" 116; „Wanderer" 116, politični 117; „Jugoslavenske Novine" 117; potreba literarnega lista 119, „naučen, slovstven list" 121; „Augsburger Allgemeine" 130; Styria 138; „Stimmen" 141; „Lai- bachef Ztg." 142, 163, 233, 234^ ; „Časopis Cerkveni" 154 ; „Vedež" 154; „Celov. novine" ^^ Klagenfurter Ztg. 163; življenje urednika 167; „Union" 173; „Wiener Kirchenzeitung" 174, 226,, 227, 236; časopis Murkov 195, 195,; „Kranjska Čbelica" 198, 202, 203, 230; „Luna" 209, 209,; Čas. Čes. Mus. 212; Ost u. West 212; „Nitra" 219; slovensko novinstvo 225; vzajemnost v hrv. novinstvu 226; „Jugoslavenske Novine" 226i „Bačka Vila" 227; zagrebški Cer- kveni list 127, „Metuljček" 230. (Dom in Svet" v uvodu in pri Macunovih pismih), „Journal desčsterr. Lloyd" 2338, „Slov. Gospo- dar" 238, 243,, „Glasnik" 199. O Murkovem nameravanem časopisu gl. 3. Klajžarjev, 1. Murščev list Vrazu z opombo in str. 244.^. Č e h : — 72 (najbrž Č. Fran, r. v Vurbergu 1802y 1. 1838. kaplan na Ptujski Gori.) Čehi (gl. tuđi „Moravska"): češki črkopis 27, 28 (gl. „Gaj", „Ilirija"), češki jezik in književnost 45 ; — češki časopisi 72, 205 ; 76, 79, prevodi iz češkega 88, 89, 92 („rokopisa v nevarnosti"), 97, 101, 111, 112,

116, češki poslanci 147, Slovencev in Čehov taktika v drž. zboru 152, češčina 208, 218, 226.

Čitalnica (gl. Društva): — joanejska 218.

Čitanka: — ilirska 113, slovenska 115, 116, 125, 157, 159, 160, „deutsch-wind. Erz." 232, Macunovo „Cvetje" 234 do 235, čitanka za nižjo gimn. 234. Čivic: „Basne" 22, 46. Cop: 7. Črke: črkarska pravda 8, ilirski časopis 27, 28, črkovanje66; — ilirski Ž6,

117. Gafove nove črke 85, 87, 224, latinske in ćirilske 1L3, 115, črkovanje 153/154. Gl. „Bohorič", „Ciril", „Danjko", „Gaj", „Ilirija", „Metelko".

Cuš Janko, bogoslovec: — 214. (Rojen v Ptuju 1818, posvečen 1843.)

D. (?) dr.: — 159.

Dalmacija: 28; — 99, samostalna 148.

Da miš: — 224. (Gotovo Simon D., ki je bil 1845 kurat-beneficijat v obči

bolnici v Gradcu, pozneje župnik v Halbenrainu. Rojen pri Sv. Le-

nartu v Slov. goricah.) Danica Ilirska; 15, 45; — 72, 119, 203, 214,223. Danica Zgodnja: — 192, 193. Daniel (?): 14. Danjko: 8, 12,, 27, 28; — proti zedinjenju štajerskih Slovencev v lavant.

škofiji 72, danjčica 116, 244,. Demeter: 22 („Dram. pokušenja"), 45, 46; — 223. Demokratizem, svobodnjaštvo i. t. d. (gl. „Aristokracija", „Hierarhija",

„Ljudstvo"): 59, 66 (kmetje brez „neke slovenske stranke in tuđi

mašnikov") ; — 73 („dunajskl republikanci"), 79 (souverenitć du peu-

— 257 —

ple"), 79 (demokr. v frankfurtskem zboru), 141 (preprosti sloji du-

najsici), 147 (Čehi demokrati), 153 (delavci dunajski.) Denicke: — 170, 171. (Brata Karl in Herman Denicke iz Braunschweiga sta

bila že okoli 1830 lastnika graščine Račje = Kranichsfeld pri Mariboru.) Deputacija: — 73, 94 („Dunajski Slovenci"), iz Hervatske 137 do 138;

148 do 149; iz Ljubljane nemogoča 167; 235. Gl. „Poslanci". Dervanšak Juraj, bogoslovec : ~ 214.

Deutscher Juri: — „iguman" 194, 195, 86, 197; „nekdanji farmešter" 202.

(Rojen 1788 v Ljutomeru, posvećen 1812, dolga leta župnik

pri Sv. Miklavžu.) Diem, tiskar v Gradcu: — 175, 176. Dijaštvo: — 91, 131, ćelo vško 118, dunajsko 141, dijaštvo in slovenske

knjige 213. Dinastija (gl. „Avstrija"): — dinasti 79. Dirnbčck, knjigama v Gradcu: — 88, 97,. 98, 101, 124, 226. Div jak Josip, bogoslovec: — 214. (Rojen 1814 pri Sv. Ani na Krembergu.) Dob ova: — pogajališče Slovencev in Hrvatov o združitvi 138. Dobrna: 36; —222. Dobrovsky: — 109. Dolenc (Mati ja), dr. : — 167. (Glaser, Zgod. IV, 375, Apih, Slovenci in leto

1848., 119.) Doli nar Mato: — 128, 214. (Rojen 1813 v Ptuju.) Domanjko: „Domaingo" 9; — 217. (D. Josip, več let kaplan pri Sv.

Marjeti poleg Ptuja, od 1830—1841 župnik istotam, 1842 že dekan

pri Sv. Florijanu na LaBnici. Torej ne Eduard Domanjko, korar-

avguštinec v Voraui, ki je bil nemški pisatelj, pač pa prim. „Zbornik

Mat. Slov." 1900, 175.) Domanjko, brat prejšnjega: „expeditor lavant. kanclije" 9. Dominikanergasse Nr. 8: — 193. (V tej graški ulici je Muršec stanoval.) Dominkuš (Andrej), oskrbnik sekovske graščine: — 75, 76, 94, 128, 130,

132, 143, 146, 150, 152, 156. Dominkuš (Ferdinand), prejšnjega sin : — 126. (Gl. Glaserjevo „Zgod. slov.

slovstva" III. 398.) Dominkuš, „sin šolnika križevskega" (pri Ljutomeru): — 200, 202. Dorizio: 192 — . (D. Fran, izza 1. 1841 kaplan v Marija Trostu pri Gradcu,

je s tovarišem Jakobom Košarjem prevajal Hounoldove propovedi;

prim. „Zbornik" 1900, 223.) Domova: — 76. Dragoni-Kfenovsky: — 76; 78; 96; 98, 100, 101, 102, 103, 104, 139, 149;

152; 224. (Gl. Apihovo op. cit., 103 in „Večernice" 1898, 47/48.) Drama (gl. „Demeter", „Gledališče"): — 206, 212, 213, „nova komedija

Die Mode" 214, narodni teater v Krapini 231. Drava: 9; — 180.

D robni č: 36; — njegov rečnik 223 — 227, 229, 233. „Drobtinice" (gl. „Slomšek"): 60 do 65; — 86, 152. Društva (gl. „Slovenija" „Slovenci" („Slovensko društvo"), „Lipa Slovan-

ska"): — „Društvo slavjansko v Gradcu 71, 205, 206, 209; „slov.

zbori" 75; slov. društvo v Mariboru 100; društva slovanska 101, 102;

110; sv. Mohorja 121; „Verein zur Versohnung zwischen Deutschen

und Slaven" 137, „zbor" 139; slov. društvo v Gorici 140; čitalnica

V Gradcu 212, „knjižnica graških bogoslovcev" 218; 219; za izda-

janje ljudskih knjig v Zagrebu 225, 228; Vrazovi slov. prijatelji,

„slovenopoliti" v Gradcu 229, 230. Dubrovnik: 45; — 223 („Antologija".) Duh Sv. (nad Mariborom): 70;71. Duhovništvo (gl. „Bogoslovci", „Hierarhija", „Cerkev"): 28 („Pettauer

Discordia"), 66, 70; — na Dunaju toženi 73; 76; dekani 77, 109, „go-

— 258 —

spodje V Ptuju" 80, „dober mešnik, priden Slovence" 89, duhov- nikom „roke zvezane" 92; 95; odkriti prijatelji ljudstva 96; 97; lavantinski 99; shod duhovnikov 105, slov. duhovnik! in semenišče

V Gradcu 109, duhovniki in šola 120; 127; večji del ne mrzli ne topli 132, duhovniki za Stanka Vraza 137, obrekovani 138, edini za slov. prošnje 139, na Goriškem 140, slov. duhovnik pisal na „sveti stol" 155, nemški korarji v Celovcu 1G5, duhovščina kranjska 167, duhovniki, studije, brevir 186, Muršca žali, ako duhovnik laže 228, Murščevo „Bogočastje" in duhovniki 229, duh. in oblastva 236/237.

Dunaj (gl. Avstrija): 8; 43; cerkveni zbor na Dunaju 65, Sl(omšek) in W(iery) se peljeta tja 66 ; državni zbor 69 ; — 72 ; 73, 74 ; 78 ; 93 ; 94, 141; 146. Z Dunaja so pisali Hladnik, Kozler, dr. Kranjc, Mi- klošič, Cigale, Ertl, Seb. Brunner.

Dvor, graščina: 69.

Dvorski Ma to, bogoslovec: - 214.

Einspieler Andrej („Svečan"): — 120, 162 do 165, 240, /241.

Emisarji: — 96, 134.

Ertl Ivan, dr.: - 157,, 158,, 159,, 172 do 173.

Etimologija: — slovarji 81, slovanska 101.

Etnografija (gl. „Kozler"): gostovanje murskopoljskih Slovencev 14; —

etnografično razdeljena Avstrija 162, nosa narodna 214, nabiranje

narodnega blaga 230.

Fasching: 24.

Federativni sistem: — 149, 162.

Feichtinger: — 178. (Gotovo Fran F., ki je na pr. v šolskem letu 1854 55

na celjski gimnaziji učil slovenščino, a je jeseni 1855 odšel na Dunaj,

„um den Vorlesungen des philologischen Seminars beizuwohnen".

Leta 1849. je bil v Gradcu „pravdoslovec". Prim. „Dom in Svet"

1901, 655.) Feichtinger, župnik: 59. Ferlinc, knjigar v Mariboru: 61,; — 80, 232. Ferstl, knjigama v Gradcu: — 88, 152, 198, 211, 213. FeBIer, njegova dela: 34. Fialka Moric, profesor češkega jezika: 45. Filaferro: 35, — (sin tistega Ferdinanda Filaferra, ki je bil okoli 1845

okrajni komisar na ptujskem gradu?) Fischhof: — 147. Florian Sv. na Lafinici: 9. Foregger Matija, dr.: -- 99, 100, 139 (advokat v Celju, prim. I. C. H[of-

richterjeve] „Lebensbilder aus der Vergangenheit", 17 do 21.) Formacher, poštar v Slov. Bistrici: — 76. Fram: od tod pisala Gaf in Korošak. F r a n c e 1 j Jernej : — 178. (Rojen v Poličanah 1823 (?); gl. Razlagovo „Zoro" 1852,

131-132, nadalje Trdinove „Bahove huzarje in Ilire" str. 161. Že

leta 1845 je bil kot „naravoslovec" ( fizičar, osmošolec) naročnik

„No vic", a 1. 1871. soutemeljitelj „Hrv. ped. knjiž. zbora".) Francozi: — 92, 197. Frankfurt: — volitve za Fr. 75 do 76, 77, 79, 92; 93; 94, 99, 131, 134,

138, 139, „das deutsche Parlament" 140, 141, 146, 147. 166. Franzke (?): 9. Fras: 9, 11, 12 („Vras"); — 246,. (Fran Fras, ki je bil okoli 1840 kaplan

V Ptuju. Tišti Fras, ki ga imenuje Gaf v svojem 15. pismu 1. 1848. kot kaplana pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ni ista oseba, marveč drug duhovnik, ki je živel istodobno, namreč Valentin Fras.)

i

— 259 —

Frasinja, Ptujčanka: 15.

Freyer H. : — 84.

Fridau vitez pl.: — 211, njegov sin in njegova hči se učita slovenščine 232

(gl. „Ormož".) Friefi, vitez pl. : 12, 13 (pač Ignacij pl. FrieB, ki je bil v štiridesetih letih

kaplan in katehet v Gradcu.) Fiiger: 24.

Gaisch: 24.

Gaj: gajica(5); 15, „ilirski pravopis" 27; 29; — 74; „novi pravopis" 112; 127; 207; 2i4; 216 (gl. „Ilirija".)

Galicija (gl. Poljaki): — 148.

Gašpar: 11.

Gebhardi: 45.

Geršak Ivan, dr.: — 189.

Gimnazija: — v Senju 183, 185, v Vinkovcih 183, v Petrinji (?) 183, na Reki 186, štajerske 186, mariborska 217, 233, celjska, tržaška 233, slovanski jeziki na gimnazijah 234, mature na Hrvatskem 235, gimn. graška 235, v Požunu 237^.

G laser Fran, oskrbnik: — 76.

Glase r Karei, dr.: - 71^; 92^; 99,; 111; 112,; 117,; 141,; 143,; 145,; 150,; 153,; 156,; 157,; 160,; 168; 188, 189,.

G laser Marko: 24, 54; — 74, 107. (Glaser, Zgodovina slov. slovstva II. 190; Zmazek, „Fara Sv. Petra pri Mariboru", Maribor 1879.)

Gledališče (gl. „Drama"): — 116 („igrališče"), 231.

Globočnik: — 142, 145.

•Goffine: — 89, 90, 164.

Goldberg: — 102.

Goldmark, poslanec: — 147.

Gol ina r Josip, bogoslovec: — 214. (Rojen pri Sv. Križu poleg Ljutomera 1819, posvećen 1845.)

Golob: — 179.

Gomilšak Gerta: - 161, „sestra Gerčka" 179, 180; 187, 188,.

Gomilšak Jakob: 5; — 111; 186,, 187,.

Gorica: — 118, 140/141, 167.

Gorje na Koroškem: odtod je pisal Matija Majar.

Gorjup, poslanec: — 167.

Gospa Sveta: 62.

Gotscher (Josip D.), ravnatelj Joaneja: — 218.

Gottweifi Ivan, dr. : 29; ~ 202, 2442. (Podatke o njem gl. v mariborskem „Časopisu za zgodovino in narodopisje". II. 11,.)

Graberca pl, Ptujčanka: 10.

Gradec: 8, 9, 10, 12, 15, 18; „panslavisti" v Gradcu 29; krasna okolica 33 ; Grazer Zeitung 42, 63, 64; deželni zbor v Gradcu 43; — „Društvo slavjansko" 71 do 72; 74; Grazer Ztg. 76, 77, 78, 79, 91; 92, 94, 96, 98, 100, 102, 129, 132, 133, 137, 142; 153, „Nemške novine" 162; 173, cfr. 236, slov. domorodnost 91; 94; 96; „Novine" 97; pravice V Gradcu 100; graški domorodci 112; 118; knjigarne graške 124; 130; graški Slovani 134; zahteve Gračarjev 134; 137; v Gradcu knjige za ogerske Slovence 158; graški „rdeče-nogači" 197; razpečavanje ilir- skih knjig V Gradcu ^10, 211; 213, 219 (gl. Ilirija), 223, v Gradcu tiskane slovenske knjige 213; graški bogoslovci 214, kavama 214, mestni uradnik Navršnik 233, vseučilišče 234, gimn. 235. Gl. „Bogo- slovci", „Društva" (osobito „Slovenija".)

Granica: — 229. Gl. „Augustinović", „Bartolović", „Vukašević".

Graščine: 44, 68; ormoška 69; Dvor 69; — Pilštanj 78, Rajhenburg 76; 78; kmetje preganjajo „gospodo" 92; o volitvah 92; 95; desetina

— 260 — '

96 in 99; 103; Branek 126, 131; „gospoda" 127; Neuweinberg", Schachenturn 129, 139; Lokavec 131, 136, Gorenja Radgona 131, Negova 131, 134; 132; graščine za zvezo z Nemci 134; Domava 134; Neuweinsberg Pistorov grad, Fahrenbtichl Lihtnekarova graščina 135; Ormož 136, Sevnica 138, Blagovna 139; Račje 170 do 171; kmetje in grajski uslužbenci 198; Hrastovec 208. Gl. „Komisarji", „Oskrbniki", „Uradi", „Borel", „Ptuj", „Lokavec".

Grimm, slovnica: — 106.

Grki: — grški klasiki 122; grški jezik 190.

Groder: — 211, 224.

Grofikopf Matija: — 178 do 180, 198. (Rojen v Ljutomeru 1799, dolga leta kaplan v Ljutomeru, gotovo že 1828 in še 1834, izza 1842 župnik pri Devici Mariji v Brezju.)

Gruber, nadzornik: — 109. (Gotovo Fran Sal. Gruber; o njem gl. mariborski „Časopis za zgod. in narodopisje" II. 13. op.)

Griin Anast., gl. Auersperg.

Gundulić („Osman"): 45, 46; - 223, 227, 229.

Gurnik Vinko: — 99, 100, 137, 139, 161, 162. (O njem gl. Apihovo delo „Slovenci in 1. 1848.")

(Gutman Andr.), gl. „Vedež".

Gutsmann: — 84.

Habdelić: 22, 38.

Haller, ban hrvatski: 34.

Haloze: — 73, 204.

Hanka: — 109.

„Ha rum", kavama v Gradcu: — 214.

Hatz Pavao: — 226 .

Haugwitz, grof: 68.

Haulik, škof zagrebški: 34; — 108, 109.

Hđusambacher, grad: — 78.

Havliček, izdajatelj „Iskre": 45.

Ha vi i ček, češki političar in novinar: — 116.

Hegel: 24.

Heilmann Norbert, prof esor-benediktinec : 54.

Herg Lovro: — 191, 224, 239.

Herga, mag. chir. : — 172.

Herzog, syndicus v Ljutomeru: — 128.

Hierarhija: — 78.

Hirscher: 22, 33 („Hir.")

Hladnik: — 132 do 134. (Glaser, Zgod. IIL 11.)

Hladnik, Dr.: — 163. (Glaser, Zgod. IIL 14.)

Hoče: - 103.

Hojnik: — 202. (Fran, posvečen pač 1835.)

Hole Jakob: - 127.

Holzerin: 9. (Ana Holzer, steklarjeva žena v Ptuju, f 24. septembra 1841. Klajžar je „glažarco" pisal z danjčiškim znakom za „ž".)

Horacij: — 195.

Horvat Jakob: 54; — 232. (Rojen 1811 pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 1839 še Danjkov kaplan pri Veliki Nedelji, pozneje prednik laza- ristov V Celju. Glej Napotnikov „Obris etc", str. 45—47. Okoli 1846 je bil kaplan pri Sv. Petru poleg Maribora. Horvat, imenovan V 26. pismu Murščevem do Vraza, je pač isti.)

Hrastovec, grad: 17; — 208. (GL Lipič.)

Hrvati (gl. Ilirija): slovensko-hrvatska zajednica (5); srbohrvaščina (5); kaj- kavsko-hrvatski stihi 8; 15; 18; hrvatska narečja 37; Hrvati pod Beč 43; 70; — strah pred Hrvati 73; 78, 99, 102; 104, 107; hrvatskih

— 261 ~

učilišč dijaki 109; edinost s Hrvati in Srbi 113; „trojedna kralje- vina" 118; metež v Hrvatski 130; „verni Hrvati predani Madžaronom" 131; deputacija iz Hrvatske 137 do 138; Hrvati pod Beč 138; Hrvat- sko Primorje 144; minister^ prijatelj Hrvatov 152; med hrvatskim! brati 166; Muršec, komisar pri maturah na Hrvatskem 178 do 180, 235; Hrvat Sladović piše slovenski 182; prilike v Hrvatski (Primorju) 183 si.; Vrazove hrvatske knjige 198; hrvatski molitveniki 209; hrvatska povestnica 229 ; podpore Hrvatom 235. (GI. tuđi „Matica", „Zagreb", „Senj" . . .) Huber Ivan, domoljub v Ljutomeru: — 128.

Ilešič (Ivan), častnik: 18. (Rojen v Ptuju, je od 1. 1823. počenši študiral nižjo gimnazijo v Mariboru. Prim. „Ljublj. Zvon" 1898.)

Ilirija: Ilirske Novine 11, 15; knjige ilirske 19 do 20, 22, 44 do 46; ilirščina 21; ilirski pravopis 27 (gl. Gaj!), 28, 29; ilirska stranka 34; „Ilirske Narodne Novine" 73; učenje ilirščine 46; — „Ilirske Na- rodne Novine" 72 (cfr. 205), 206, 207, 212, 214, 218, 230, („naše novine"); „Zagrebške novine" 73; „ilirsko poglavarstvo" 75; ilirski pravopis 86; 91; 101; 107; 207; ilirŠčina v Zagrebu 107; ilirski (mla- dinski) spisi 112; „kako izobraževati ilirsko na rečje" 112, 113; ihr- ščina v Majerjevi slov. slovnici in spisju 113; ilirska čitanka 113; bližanje ilirščini 114, 115; ilirščina v slov. čitankah 115; „književno narečje" 118; ilirski stihi 131; ilirščina poslovni jezik jugoslov. sek- cije na slovanskem shodu v Pragi 145; 168; knjige ilirske 206, 208, 208,, 210, 210., 211 do 220, 222 do 225, 226 do 227, 228, 229; ilirščine se uče 208; ilirski pravopis 207, 208; ilirski molitveniki 209 ; „Magyarismus, Ilirismus" 209, ; Vrazove „Narodne pesmi ilirske" 210; „Blaže in Nežica" v ilirščini 216; ovire ilirske književnosti v Sloveniji 217; „Ilirska Matica" 223 (gl. „Matica"); v graški „Slo- veniji" 225; približavanje Ilircem 226, 229, ^»ilirska sloga", potreba ilirščine na Slovenskem 231, Koseski in Iliri 233, ilirščina v soli 234. (Gl. tuđi „Hrvati", „Srbi'^ „Slovenci".)

lij Sv V. Slov. goricah, gl. „Mukič".

Inteligencija (gl. „Duhovništvo", „Uradi", „Profesorji", „Dijaštvo": — 76, 77, „izobraženje naše" 91, posvetna 93, „tuje izobraženje" 102, matičarji „na izbor Slovenci" 121, intel. Dunajčani 141, politična naobrazba 142, posvetna brez brige za solo 186.

„Iskrice" (Tommasejeve, 1844): — 222, 225. Gl. „Havliček" !

Istra: - 141, 167.

Italija: — 78; 148; „Ciceronova domačija" 183; duh na Reki naklonjen italijanščini 186; italijanski naslovi pišem 197, italijansko brodovje pred Trstom 233.

Ivan, nadvojvoda: 43; — 99, 200/201, 210.

Iz piti: župniški 10, 24 do 25, za gimnaz. instruktorja 35^; -^ za profesuro 183, 186, 217, 233; šolski 229; mature 226 (gl. GroBkopf.)

J, A. : — 176. (Pač Jare Anton, rojen 1809 pri Sv. Duhu ob Lučah.)

Ja klin Anton: — 135. (Rojen v Središču 1796, župnik pri Mali Nedelji, na- zaduje pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah na mesto Kremplja, ki je prišel k Mali Nedelji (gl. str. 28.)

Ja klin Mihovil: -- 127. (Znani dekan Ijutomerski in voditelj mlađemu Stanku Vrazu; gl. posvetilo „Gusel i tambure")

J a m b r e š i ć * 36

Janežič Anton: — 115, 118, 159., 160, 164, 165.

Ja pelj: — 195.

Jarenina, gl. „Ciringar".

— 262 —

Jarnik Urban: 7, 8 ; — \22.

Jauk (Matija): — 106. (Dekan v Lipnici.)

Javornik Placid: — 112.

Jelačić, ban: 43; — dd, 103, njegova vojska v Varaždinu 127, na Dunaju 148.

Jeran Luka: — 123, 192 do 194.

Jeretin, knjigar v Celju: 63, 65.

Jeruzalem (na Štajerskem) : ~ 189, 196.

Joaneum: — 218.

Jodl: 49, 51.

Jordan („Jahrbucher"): — 224.

Jugoslovani: „jugoslavjanska" narečja 40 (gl. „Slovar"); — 107; ,,Jugoslav.

Novine" 117, 226, (gl. „Slavenski jug'S „SQdsl. Z." sub „Časopisi");

zedinjeni 48, Macunovo „Cvetje jugosl." 164, 165 (gl. „Ilirija".

„Hrvati", „Slovenci". „Srbi".) Jungmann: 38, 41. Juri Sv. na Ščavnici: — 95.

Jurkovič: 14. (Pač J. Anton, svećenik v graški bolnici.) Jurman: 15.

Kačić: — 199.

Kaiser, bukvovez v Gradcu: -- 90. (Gl. „Časopis za zgodovino in narod." II. str. 85.)

Kajnih Juri: 20, 61,, 70 17; — 1372, 2. (Roj en pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je bil n. pr. 1829 kaplan pri znanem „slavistu" Cvetku v Lembahu, pozneje več let v Ormožu; sredi decembra 1848 je prišel na župo Sv. Bolfanka v Slov. goricah, kjer je umri 1854. Tam je zapisal v župno kroniko: „V Ormožu so mene Madyari obdali, med strahom in trepetom stoječi, ranjene spovedajoči, dobim odlog se simo pre- seliti, tam sem vojskoval z nadlogo, ovde z zimom in siromaštvom.")

Kamca: — 197.

Kanclar Pavel: 11, 15, 17. (Ptujski minorit. Glej Vrazova „Dčla" V. 134, 135.)

Kappel (Vinko Ludovik pl): — 228. (Do 1. 1850 c. kr. gubernijalni in prvi kameralni svetnik v Gradcu. Sin tistega Friderika K., ki je omenjen V Wurzbachu X. 451?)

Kattin (Maria): 12. (Ptujčanka, f 1/3. 1841, stara 83 let.)

Karlovec: — 185.

Kavčič (Andrej): — 215. (Gl. o njem Zapletal, „Die Domkapitel etc", mari- borski „Časopis za zgod. in nar." I. 130 do 131, II. 22., I. C. H(of- richter): „Lebensbilder aus der Verg." 5 do 8, „Steierm. Zeitschr. N. F." 1842, 102. Umri 30. jun. 1826, „slovenski škof" v Gradcu.)

Kavčič (Martin): — 215. (Brat prejšnjega, „prvopokojni" : 8. jan. 1826.)

Kavčič (Matija dr.), poslanec: — 152. (Gl. na pr. Apihovo delo „Slovenci in 1. 1848., 144, 150 itd.)

Kienreich, tiskarna v Gradcu: 47, 48, 49; — 88, 211.

Kikel Josip: — 224. (Kikel Fra ne, rojen v Ormožu 1828, posvečen 1. 1853?)

Kisman (tiskar?): 63; — 176, 177.

Kišpatič Mijo: — 188.

Klajžar Ivan: 6 do 18; 30; - 107, 108, 158, 195..,, 198, 211^, 212, 213. 214, 215,, 217, 219, 224. 244,, 3, 246., 3. (V Ptuj za kaplana je prišel 1840. Njegovo pismo Gafu v „Zborniku" 1900, 245. Natančneje o tem predniku celjskih lazaristov Napotnik v „Obrisu", 42 do 45. Prim. tuđi Glaserjevo „Zgod." II. 131.)

Klaudi, poslanec: — 147.

Klemenčič Anton (I. 1842, bogoslovec): — 214. (Gotovo poznejši dr. Anton Klemenčič, r. 1819 pri Kapeli, pozneje dekan v Ljutomeru. L. 1850. je supliral moralko na graški univerzi. — Klemenčič, ki ga imenuje

— 263 —

Muršec v svojem pismu Vrazu 14. aprila 1846, je gotovo isti ; žaka]' izza 1845 je bil kaplan v Maria Femitz pri Gradcu. Med predplat- niki Krempljevih „Dogodi všin".)

Klćc: 17.

KlOch: 35.

Kmet je: list za ljudstvo 45, od Ptuja in Radgone 66; zaostalost marenberške okolice 70; 73, 76, 77, 78; knjige za ljudstvo 70; gl. Goffinel; preganjajo gospodo 92; pri volitvah 92; narodna zavest 96; na shodu 98 00 99; kmetje poslanci 99, 102; kmet Rottmann 103; ljudstvo mlačno 103; knjiga za ljudstvo 110 do 111; 117; kmetijsko berivo 121; v radgonski okolici 129, 130, 131, 132, 134, 135; kmetje iz okrajev Brezice, Rajhenburg, Sevnica itd. 138; narodnost na kmetih na Kranjskem in Primorskem 143; gališki poslanci kmetje 148; kmetiški (nemški) poslanci 152; slovenski ne znajo čitati", nemški ne govoriti (v Št. Uju) 154; kmet Supanc poslanec 156; narod na Štajerskem probujen 164; kmetija Župe braslovške 181; kmetje in grajski služabniki 198; Blaže in Nežica 116; društvo za poljudne knjige v Zagrebu 225; knjiga ugodna kmetom 229; na- biranje narodnega blaga 230; kmetje naj tirjajo vse po slo- vensko 237.

Knez dr.: — 139.

Knifsof (?): 13.

Knjigotrštvo: — 90; 124 do 125,163, 213;224; „knjigotržno društvo« v Zagrebu 226, 228 ; 229. Gl. knjigarne in tiskarne : Diem, Ferlinc, Ferstl, Jeretin, Kaiser, Kienreich, Kisman? Kremžar, Leon, Leykam, Leyrer, Mayer, Pirker, Sirola?, Spritzey, Weizinger, Wolfhardt.

Knjižnica: — graških bogošlovcev 218. Gl. „Joaneum".

Knobel: njegova pesem od „nove kirame* 7.

Knuplež: — 100 (Pač Martin K., rojen 1821 pri Sv. Juriju v Slov. goricah, kaplan 1846? — Knuplež, ki mu je pisal Vraz očividno v Maribor 1835, Dčla V. 138 do 139, je Juri K., „Styrus e S. Margar.«, ki je začel studirati gimn. v Mariboru že 1821.)

Kocbek (Juri): 11, 12, 13; — 246, (* pri Sv. Trojici v Slov. goricah 1805, pozneje dekšn v Marenbergu in pri Sv. Juriju ob Ščavnici).

Koctnut: — 195* (Najbrž Josip K.,r. 1803, od Sv. Bolfanka v Slov. goricah, dovršil gimnazijo v Mariboru 1824, posvećen 1830. Vrazova ,Dčla* V., 129, 134, 136).

Kočevar Štefan: 20, 21, 36 do 44 (slovar „jugoslovanski" !) — 94; 98, 99, 112, „slovar jugoslov."; jugosl. slovar 220, 220,, 222, 230, 231. (Gl. Glaserjevo zgod. III. 142.)

Koch, trgovina v Gradcu: 22.

Koledar: — 120, „Koledarček" 124, 125, hrvatski 206.

»Kolo" Vrazovo: 15, 16; 17; 18 (hekaterim abonentom neumljivo); 20 („Kolo- od ljubavi do objimanja ino celovanja) ; 22 ; 34; 44, 45, 213 do 215, 217, 222, 223, 227, 231.

Kollar Jan: 28; „der Prediger in Pest" 29; — pisal Gafu 83; „Wechsel- seitigkeif 204; „Cestopis« 220, 227; 230,

Komensk^: Orbis pictus 84.

Komisarji (oškrbniki): — v Brežicah 78, 105, 131, 132, neki oskrbnik iz Kranjske 152, v Hausambacheru 78. Glej : Ambroz, Bratkovič, Brolih, Glaser, Kozjek, Lichtenegger, Lipič, Listneder, Nagi, Pristan, Razlag, Strah Juri, Sparavec, Wokaun (prim. še Wenedikter dr.).

KOnigshofer Alojzij dr. : — 215 (Advokat v Gradcu).

Konjice: — 76.

Konšek, prof. v Celju: — 139 (Glaser, Zgod. III. 18, 24; Apih „Slov. in 1. 1848«. 146).

Koper: — njegov članek 79.

— 264 —

Kopitar: 7, 8, protivnik ilirskega pravopisa 29; — 158, ilirski pravo- pis 157.

Korošak: župnik pri Sv. Urbanu 10.

Korošak Matjaš: 19; — 80; »moj farm.- 82, ,pleban« 83; 85, 87, 88, 110; 170 do 172; (* 1805 pri Sv. Juriju ob Sčavnici, posvečen 1831 kot tovariš Kostanjevcii, Kocbeku Juriju in Muršcu.)

Koroška: - 89; 90; za bližanje ilirščini 115, 117, 118, 120, 141, 142, 144; nje razdelitev v slovenski in nemški del 162, 163, 164, 166, 180, 190.

Kosar Fr.: — 191. (Med utemeljitelji »Matice Slovenske". — Glaser, Zgod. III. 135.)

Koseski* 138 233

Kosi Blaž, župnik: 16, 208 (* 1773 v Središču, posvečen 1801, f v Leskovcu 1850. — Glej Vrazove »Gusle i tamburo" 135, Slekovec, »Kapela žalostne Matere božje v Središču", str 122, mariborski »Časopis za zgod. in narodopis" II. 13,).

Kostanjevec Josip: 7, 19, 25, 34; — 106, 110, 232 (* pri Sv. Marjeti poleg Ptuja 1. 1803, posvečen 1831 kot sošolec Murščev, pptem kaplan pri Blažu Kosiju v Leskovcu, pozneje mestni župnik mari- borski. — Gl. Orožnovo »Das Bistum und die DiOzese Lavant I. 24).

Kosar Jakob: 47, 48, 49, 51; — 82, pozdrav Kollšrjev 83; 84, 89; 212; 214; 217. (Rojen pri Sv. Juriju na Sčavnici, Vrazov in Miklo- šičev součenec v Gradcu. — (31. Glaser, Zgod. II. 185, »Zbornik Mat. Slov." 1900, 254.)

Kosir: — 160.

Kov a ček Alojzij, bogoslovec: — 214.

Kozjek (Valentin), komisar v Sevnici že 1. 1846.: — 138.

Kozler Peter: — zemljevid 100, 102, 140 do 145.

Kramberger Feliks: 44 do 47; — 223 (»Osamljen labod na nemški zemlji V Borovi", Macun, Knjiž. 88, 131, 132. Rojen 1813 pri Sv. Bolfanku poleg Ptuja).

Kramer (Josip): 16. (Profesor bogoslovja, pozneje stolni prost v Gradcu, rojen 1780.)

Kranjc (Ivan): — 100 (v „C. N." z dne 20. dec), 228 (L. 1845 in 1846 »Amts- schreiber" v Gradcu, 1847 in 1848 »Casseofficial" pri c. kr. kameral- nem in plačilnem uradu v Gradcu, oče vrlega rodoljuba g. general- majorja Viktorja Kranjca v Gradcu. L. 1848 so v graški »Sloveniji" izvolili podpredsednikom tega »izredno vnetega rodoljuba", Večernice 1898, 48. Nazaduje je bil kontrolor c. kr. plačunega urada v Celovcu.)

Kranjc Josip dr.: —73, 76, 98, 110, 131, 147 do 153, 156. (Glaser, Zgod. III. 150.)

Kranjska: kranjski knjižni jezik — 76; 86; 89; 90; 91; 93; 95; 97; 102, 115, 123; v Prago 140, volitve v Frankfurt 140; nemštvo na Kranjskem 141, 142, 148; Kranjska in slovanske težnje 149, 149, 164; 166; ^,novokranjšina** 168, 170, kranjski dijaki 194; „Kranjska čbelica" gl. „Časopisi" ; kranjski molitveniki 209.

Krapina: 18; — 208, 231.

Kraus, gubernialni svetnik v Gradcu: 47, 52, 53, 70; — 135, 232.

Krčmarji: — ponemčeni 95, 103.

Kreft Anton: — 177, 94, 129 do 132. (Rojen pri Sv. Juriju na Sčavnici, v bogo- slovju tovariš Tutkov, izza 1839 kaplan v Radgoni, pozneje župnik pri Mali Nedelji.

Kreft Jakob, poslanec: — 76, 79, 131, 152. (Posestnik pri Sv. Juriju na Sčav- nici. — Gl. Apihovo „Slovenci in 1. 1848'*, 167 si.)

Krek Gregor dr.: — 190/191.

Krempelj (Krempl Anton): Dogodivšine 12, 13, 49; želi „Starožitnosti" Safafikove 18; 28 do 31; — 72; 201; 207; 208; 229.

Kremžar, knjigar v Ljubljani: 61i ; — 123.

— 265 —

Kf enovsk^, gl. „Dragonl".

Kristan* — z24

Kromeriž: — 79 itd., (Gl. „Zbor" državni).

Krška škofija: — 232.

Kudlich: — 152.

Kukuljevlć Sakcinski Ivan: 22, 45, 46; — „Juran i Zofija" 206; 216,

217; tri knjige Kukuljevića 217, 220, 223. Kurnik (Ivan): ^- 74. (Roj en pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 1790, župnik

pri Sv. Marjeti na Pesnici.) Kurnik Ivan: — 214. (Rojen pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 1818.) Kurelac Franjo: — 99, 170. (Gl. „Gradjo za povjest knjiž. hrv." IV.) Kurz, Etymologicuni : — 81. Ktizmič: — 158. Kvarnerski otoki: — 144. Kvas, prof. slov. jezika na vseučilišču v Gradcu: 18, 39; — 81, 82, 88,

152, 157, 212, 214, 227. Kvaternik, profesor: — 127.

Lah Anton: — 174 do 177 (Glaser, Zgod. II. 181,253. V bogoslovju tovariš Čepeju in Marku Glaserju, izza 1828 kaplan pri Sv. Petru poleg Radgone, torej Danjkov sosed).

Lampel: 56.

Laški trg: 57; — 220^.

Latinski: — klasiki 122, izpit za lat. jezik 186, 190; „diački« 197; Livij, Paterkul 199.

La van tins ka škofija: ^ekspeditor lav. kanclije" 9, škof 49, 51, 65; — 87, 99, 135.

Lazaristi: — 107, 182 (GL „Horvat Jakob«, .Klajžar«, „Premož").

Leich (Blaž): 45; -- 88, 214 (Rojen pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 1813).

L e m b a h : — 202. Gl. Matjašič Juri.

Lenart Sv. v Slov. gor.: — 75, 130, 131.

Lendovšek Josip: — 190/191, 239.

Leon, knjigar v Celovcu: 63, 64; — 164, 165.

Lepopisje: — predpisi 113, 114, 115.

Leskovec v Halozah: — 208.

Lerhar (Lercher), knjigotržec: — 113.

Lešntk (Ivan): 11. (Rojen pri Sv. Urbanu 1810?)

Letski: — slovar 81, jezik 90.

Leuenfels (?): 12.

Leykani, tiskarna: 49, 52, 53.

Leyrer, knjigotržec: — 175.

Lichtenegger: — »Lihtnekarova graščina" 135 (Fra ne Lichtenegger, ki je 1. 1845. bil lastnik Polic poleg Radgone?)

Lichtenegger: 35^. (Očividno graški dijak; sin prejšnjega?) .

Lichtenegger Ivan: — 139. (L. 1845 še okrajni komisar v Preboldu, izza 1846 na Blagovni^Reifenstein, pozneje v Slovenjem Gradcu; gl. C. I. H[ofrichterjeve] »Arabesken*, str. 7).

Liguorijanci: — 102.

Lika: - 183.

Lilek: -- 86, 224.

Linde: — 81, 82, 93, 94.

Linnć: 38, 40.

.Lipa": .Slovanska* 64; — 78, slovenske lipice 114.

Lipič (Anton): — 208. (Že 1. 1828. kot okrajni komisar na Hrastovcu ime- novan med pospeševatelji šolstva).

Lipsko: — 224. (.Lipnica").

Listneder, komisar: — 161.

18

i

— 266 —

Litovski: — slovar 81, jezik 90.

Ljubljana: ^Slovensko društvo" v Ljubljani 44; knjigar Kremžar 61i ; , Ljubljanske nemške novine* 69; — za vseučiiišče 74; 86; 88; „neskrbna" 105; čitalnica 106; ,,Slov. društvo« 113, 115, 118, 140 do 141; napredek narodne stranke 142; 146; 163; reakcionarno otrpla 167, 235, ,slov. sredina" 236. Gl. Bleiweis, Cigale, Jeran.

Ljudstvo, gl. »Kmetje", „Demokratizem*.

Ljutom er: — 80, .spodnji kraji" 94, 95, 126, 128, 131; pošta 135, 161, 200, 217. Gl. Muršič.

Lčhner dr., nemški poslanec: — 147/148.

Loka pri Zidanem mostu: 68/69.

Lokavec, graščina: — 136.

Lovrenc Sv. v Slov. goricah: 28, 66; — 202 (?).

Lubec Josip: 23.

Lužica: luž. srbska Matica 90, 98, pesmi 113.

Macun Ivan: 5, 17, 61,; — 107, 111, 118, 213, 223, 233 do 235.

Madžari: 43; — 100; 104; madžaroni 127; Nemci in Madžari 130; , Madžar sovražnik slovenski" 131; madžaroni 132; 152; madžarščina 154; vojna z Madžari 186; „Magyarismus, Ilirismus 209^, jezik 237^.

Magdić dr.: — v Ormožu 74, 97, v Ljutomeru 128.

Magdić: — 200, 202, 213. (Isti kakor prejšnji?)

Mahač: 72.

Majar Matija: — 111— 122,njegova peticija 133,141, 163, 165, 170, 226, 240, /241.

Majerič Maksimilijan : 184 — (Okoli 1844 kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, predplatnik na Krempljeve „Dogodivšine")

Malin Naum: — 108, 226,.

Mandić: njegov črkopis 29.

Marek, poslanec: — 138.

Marenberg: 69/70; — 180. Gl. .Ožbalt Sv."

Maribor: 19; most in tunel pri Mariboru 22; mariborsko okrožje 57; knjigar Ferlinc 61^, Slovenci mariborskega okrožja 64. (gl. ,Sekov- ska škofija"), 65; — Petrovska, Barbarska, Vurberška, Rupertska župa pri Mariboru, Haloze, Borel, Ormož 72, 73, kresija 75, »Goričko* 74, 78;dijaki91; „spodnji kraji (= ob Ščavnici) 94, 95; časnik 97; slov. društvo 100; poslanec mariborski 102; 103; 118; 230; 141; 143 do 145; mariborski okraj brez poslanca 156; 177 ; 215^ ; gimna- zija 217. Gl. »Matjašič Juri", „Rigler", .Herg", „Horvat Jakob".

„Marič: 48. (To je pomota; čitati se mora „Murko").

Marjeta Sv. na Pesnici: — 103.

Marjeta Sv. poleg Ptuja: 18; — 217.

Marquet: — 76.

Martin Sv. v Sulmski dolini: 6.

Martin Sv. pri Vurbergu: — 155.

Mašgon, ravnatelj v Gorici: — 140.

„Ma tane'* (recte: Mathans) dr. med.: — - 214. (Dr. Josip Mathans, tuđi 1848 še zdravnik v Ptuju).

Matica: — Luž. srbska 90, 98; „Mat. Slov." 120 do 122,234, „Hrvatska" („Ilirska"), 108, 188, 223, 224, 225, 226, 227.

Matjašič Anton: 9, 11, 18, 25; - 208, 210. (Dovršil bogoslovje 1829 kot tovariš Kajnihov, potem več let kaplan v Radgoni, za- četkoma tu tovariš Danjkov, 1839 še kaplan v Ptuju, a 1. 1840 že župnik pri Sv. Urbanu poleg Ptuja.)

Matjašič Juri: 18 do 23, 39, 61,; — 72, 100, 112, 120, 195*, 196, 202, 213, 215i, 216, 217, 223, 243,, 248,. (Gl. Glaserjevo Zgod. IL 131, III. 286.)

Mayer (Majer), knjigovez v Gradcu: — 113, .114.

— 267 —

Mayer, stolni kapelan v Celovcu: 61 j.

Mažuranić: rečnik 21, 38, 39, 41.

Medved: 11, 16 (Martin M., ki je umri kot župnik pri Sv. Tomažu poleg Velike Nedelje 1855?)

Meglič Franjo: — 214 (Rojen pri Sv. Marku na Ptujskem polju 1817).

Meglič Jos., dekan ptujski: 9, 10, 13, prim. tuđi 15 in 16, 20 24, 25; — .dehant" 203, 213, 246,. (Gl. Slekovčevo .Škofija in nadduhov- nija V Ptuji- 172 do 174).

Mekotnjak, kraj pri Ljutomeru. Gl. Muršič.

Mešutar, dvorni svetnik, za stolico krškega škofa: — 232.

Metelko: — 116.

Metternich: — 114, 132.

„Me tu Ij ček", nameravani leposlovni list: — 230.

Mezzofanti: — 154.

Mickiewicz: — 178.

Mi čiče na Koroškem, gl. Matija Majar.

Mielcke, litovski slovar: — 81.

Michelak: — 85, 87.

Mihelič: — 232 (Fran M., rojen v Vurbergu 1802, posvečen 1833, okoli 1840 kaplan v Mariboru).

Milonik, župan v Gorjah: — 120. (Prim. Apihovo op. cit. 165.)

Miklavž Sv.: 18 do 19; - 189, 195*.

Miklošič Fr. dr.: — v Prago 73, njegova deputacija 73, 74, 75, 78, 94. (.dun. Slovenci«); 108 do 109, 127, 130, 140, 143, 145, 146, 150, 152, 1,55 do 161, „častilakomen in boječ- 167, 172, 183, 196, 204.

Miklošič (Martin), župnik središki, stric prejšnjega: — 195;,:, 196.

Mikuš Fran; — 154, 161 (Rojen v Gornjem gradu 1821).

Ministerstvo, gl. „Politika", ,Šola", »Zbor«.

Mi SS i a Anton, župnik: — 193, 194, 214 (Brat pokojnega kardinala r. 1818).

Misterije poganske: — 122.

Mladinski spisi: — 88/89, Robidov 112. Chiraanijevi 112, »molitne knjižice^ pripovedke izmišljene, fabule* 121, „Vedež* za mladino 154, 166, 175 do 177, 199, „Blaže in Nežica« 113/114, 116, Obradovićeve „Basne" 227, 230, „Deutsch-wind. Erzahlungsbuch" 232.

Močnik: — 183.

MOglich, umetnik: 56, 63.

Mohor, družba sv. M.: — 121, 136.

Mojzes (Moyses), profesor; — 127.

Moravsko: — 93, Dragoni iz M. 96, 148.

Moslavina, gl. Vukotinović.

Mu kič Štefan: — 154 do 155 (Rojen 1805 v „Oberzemmingu" na Ogrskem, posvečen 1829, torej kot tovariš Kajnihov. V tretjem letu bogo- slovja je V alfabetskem redu svečenikov sekovskih zabeležen kot „Mikič", med „Michl" in „Mikos", torej pri Mi . . ., ne pri Mu . . . gotovo zato, ker se mu je po narečju ime glasilo Mflkič. — L. 1826/27 ga še ni bilo v graškem bogoslovju. — L. 1831 je bil kaplan Kremplov pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 1839/1840 kaplan pri jezikoslovcu Pennu pri Sv. Vidu poleg Ptuja, okoli 1854 lokalni kurat pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji).

Munda (Vid): 15, 16 (L. 1831/32 dovršil zajedno s Klajžarjem bogoslovje).

Murko Anton: urednik slov. časopisa 7, 8; njegov slovar 21, 36; 24 do 27; dekan v Stadtlnu 48 (sub. „Marič"); — slovar 80; 86; 172; 194i, 195; 195;^, 198, 199, 204; Murko in šolske knjige 207,208, 210,; 212; 213; 214; 221; 231, 244,. (Raziagova „Zora" 1852, 140, 149 izpopolnjuje poročilo o Murkovem potovanju, ki ga čitamo v „Let. Mat. Slov." 1880, 249/250).

Muršec Fran; — 166 do 167. (Pač duhovnik, ki je bil rojen 1810 v Ptuju,

pozneje, n. pr. 1855 beneficijat v Gradcu?)

18*

— 268 —

MurSec Josip dr. (Giaser, Zgod. II. 132 do 134. V Večemicah 1898 mu Je napisal J(akob) G(omilšak) Vrbanov obširen poljuden životopis. Pričujoča korespondenca bo omogočila popolno sliko Murš^vega delovanja in njegove dobe.)

MurSič Fran: — 126 do 129 (Njegov nekdanji součenec v branislavski občitii pri Ljutomefu pravi, da je bil rojen Muršič 1. 1827 v Branoslavdh, Muršič službe na Đraneku ni dobil. Oni součenec navaja tuđi vzroke: Muršič je 1. 1848 bil pri nacionalni gardi ter nosil trobojnico. Mati Muršičeva je predala posestvo drugemu sinu in potem živeU V Mekotnjaku pri Goricah in tam se je tuđi vzdržaval Fran Muršič. Gl. mojo brošurico ,Das nationale Leben der Windisch-Bttcheln im Jahre 1848/49," 30,).

Nagi, komisar: — 77, 128 (Pač Avgust N., ki je bil 1. 1845 okrajni ko- misar na Stadtbergu [Stattenberg?], 1. 1848 pa v Studenicah).

Narečja (gl. »Hrvati-, »Slovenci*, ,Srbi" itd.): narečje Slov. goric 57; — Ijutomersko 80, razna slovenska 90, 93, neizkaljena slovenščina »drvarjev* 197, knjižni jezik 233.

Navr^til: — 163.

Navršnik: — 233.

Nedelja Mala, gl. Krempelj, Vogrin.

Nedelja Velika: 68; — 76, 204.

Nedved (Anton): 14; -- 128. (Ze 1. 1844 kot „najemavec braneške graščlne" predplatnik na Krehipljeve „Dogod.*. TudI njegov oče je bil Anton, brat pa najbrž „Carl Nedwed von Mureck", ki je 1. 1830 študiral preparandijo v Gradcu. Gl. mojo brošuro „Das nationale Leben Itd" 10 si.)

Negova: — 77. Gl. „Bratkovič".

Nemci: 43; nemški prestol 43; nemškutarstvo 44; nemSka zaveza 62, 69; prepotenca Nemčije 64; Nemec (Rauscher) sekovski škof 64; 66; ponemčena marenberSka okolica 69 do 70; nemška šola na Slovenskem 71; -— nemški časopisi 71, 205; nemškutarski Celjani 73; Nemci v Mariboru in Ptuju 73; nemška indo- in inso- lentla 73; „l)ratovščina" z Nemci 73; nemštvo v Gradcu 74, 75; „švabomani" 77 ; ponemčenjaki 77 ; germanoman 79 ; „nemški suŽnjl" 88 ; prevodi iz nemščine 89 ; „nemške verige" 91 ; uradniki, me- ščani 92 ; pri volitvah 92 ; „slov. žatajrtiki" 93 ; „žarjavi Nemci" 93 ; nemško-slov. slovnica 93, „vse z nemščino prekvašeno" 94; bojazen Nemcev 95; uradniki 95; odganjani 95; nemški graščaki 95, 96; nemški aristo- in birokrati 96; nemška zaveza §3, 99; ponefll* čenje99, 100; Nemec T* 100 do 101; „V nemščini tičimo" 102; nem* čurstvo se krepi 103, 105, 109; prevodi iz nemščine 112; Avstrija nemška 114; nemški dobi 114; Nemci in slovanstvo 116; »Slavenožrut* Milonik 120; nemškutarski uradniki 128; nemška zaveza 129; Nemci in Madžari 130 ; slov. izdajice 131 ; „Deutschland" 131 ; oskrbniki „slavožderi" 132; „Švabi" na Ogrskem 132, ; agitacija za nemško žavezo 134; od Nemčije pročl38; v Celju 139; nemški interesi na Kranjskem 141; nemška stranka v drž. zboru 147, 152; nemško državno mlnisterstvo 149; nemškutarji v Št. Uju v Slov. goricah 154: jarem nemški 161 ; Nemci izdajalci 161 ; Nemci gospodje 162 ; nemški korarji v Celovcu 165; nemško predavanje v hrvatskih šolah 186; Nemec se uči slovenski 204, 205; knjiga „Die Slaven, Russen u. Germanen" 218; nemški državni zakonik 226; nemški dopisi oblastev 236 237.

„No viče" (Kmetijske): 21, 45, 69; — 75, 86; osumnjičene 96^ 97, 117, 120, 121, 123, 124, 125, 140, 142, 154, \5% 168, 178, 2348, 237.

Novi grad. (Castelnuovo) v Istri: — 141.

^ 269 —

Obradović: — 227.

Ogcrskd: --78, ogerski Slovenci 100, 158, 132, 148.

Ornik Jakob: 17. (Rojen pri Sv. Benediktu v Slov. gorieah 1808, po- svećen 1838, minorit [1. 18651 pri Sv. Vidu poleg Ptnja.)

Ormož: - 76, 78, 196, 112. QI. .Kajnih', .Oeršak-, .Fridau^

Orožen Ignacij: 36, 60, 63»; - 137 do 139, 154, 240,.

Oskrbniki, gl. »Komisarji*.

Oatrowski, grof: — 81, 82, 84.

Otokar (PfemisI II.): 29,(01. .Zbornik Mat. Slov.- 1900, 176, 191. V ostalini Jakoba Košarja se je v Vrazovem prepisu obranila prvotna oblika te pesmi; v te} obliki je drugi del pesmi povsem drugačen; za- branila ga je sigurno cenzura.)

Ožbalt Sv. pri Marenbergu: — 180.

Ožbalt Sv, na Kranjskem: — 180.

Ožegović Mirko, škof: -- 182, 183. 184.

Padovac J. : — pesmi za klavir 227.

Pak Mato, dr.r — 214. (Rojen 1816. pri Sv. Jakobu v Slov. gor., okoli 1845 semeniški prefekt v Gradcu, pozneje katehet na gimnaziji in kanonik. Gl. Orožen, Das Bistum etc. I. str. XXIII.)

Palacky: - 133, 146, 226.

Pariz: — 116.

Pavletić: - Pregled 220, 231.

Pavliš (?): — 221. (Marko P., okoli 1842 deficijent pri Sv. Bolfanku na Kogu?)

Penn (Vid): 13. (01. mariborski „Časopis za zgod. in narodopis", II. 10.)

Peršoh Valentin: — 214. (Rojen v Cirkovcah 1817.)

Peserl (Fran): 12; — 72, 203, 204. (Bogoslovje dovrSil 1833 kot tovariš Juriju Matjašiču, od 1837 do 1841 kaplan v Ptuju, potein benefj- cijat V sirotiščnici v Gradcu. O njem in njegovi .Slovenki veseli* gl. Pajekovega „Volkmera" str. 17; dalje gl. , Zbornik Mat. Slov." 1900, 233.)

Peticija: —75, 78; .želje slov. nar." 91, 94, 95; na ptujskem polju 96, 90, 99, 102, 126, 129, 130, 133, 135, 138, 161; na slovanski shod v Pragi 140, 141, 142; iz Istrije 141, 142, 146; adresa na cesarja 148/149, na drž. zbor 152, (nemških) kmetiških poslancev v Gradcu 152; poziv za polk Kinski 153, 162, 163, 16/; na poštno upravo 173; V Beč za ilirski pravopis 207 (gl. .Krempelj"); .Poziv na podpis na dionice za nar. knjig. i tiskarnu" 226^, 228.

Pfundner: — 77.

Pichler Josip: — 232 (Kreisdechant). (01. Grozna, Das Bisthum etc. I. 24.)

Pikel Mihael: 62; — 112. (01. Levstika III. 282/3, Grozna, op. cit. I. XVIII.)

Pilštanj, grad: — 78.

Pirker, knjigovez v Wolfsbergu: 48.

Pirš: 36. (cfr. .Zbornik 1900, 210.)

Pisarne, gl. .Uradi".

Pismo sveto: Murko ga sloveni 27; Alliolijevo več sotrudnikov 48; — romunsko in bolgarsko 81, 112; Japljevo 195; Murkovo 207.

Planina (Štaj.): — 99.

Platzerhof, graščina: 68.

Plit viška jezera: — 183.

Plohel: — stipendija 200, 213, 230. (01. Meško-Simonič, dr. Oregor Plohel itd., V Beči 1888.)

Počić (-Pucić) Orsat, grof: .Antologija slavjanska" 45; — 223.

Podčetrtek, gl. Kočevar.

Podhorn, tovamar v Radečah: 69.

.Poganski" napevi itd.: — 122.

— 270 —

Pohlin Marko: — 84.

Polanec Fran: 6. — (Rojen na Bišu št. 17. pri Sv. Bolfanku v Slov. golicah 21. maja 1805 — ali 4. marca 1803? — Fran Polanec je postal c. kr. geometer, služboval med Čehi, Poljaki in na Ogrskem, tuđi V Ljubljani in Celovcu; umri je ta geometer Polanec v Gradcu okoli 1865. — Brat Franu Polancu, rojenemu 1. 1805, je bil Martin Polanec, omenjen kot Murščev sorodnik v „Večernicah" 1898, str. 6., porojen 27. okt. 1799; njuna mati je bila Kranjčevka, Mur- ščeva tuđi. Kako da je Fran Polanec pisal Muršcu od Sv. Martina V Sulmski dolini ? Bil je takrat tam kaplan-provizor Jakob Šalamun^ pozneje župnik pri Sv. Andreju v Sausalu, ta pa je bil tuđi iz Biša doma, r. 1794, 16. jul.)

Polenšak: 12, 13, 14.

Poličane: — 78J9, 137, 178.

Politika: 33 34,43 44,59, 62 do 66, 68 do 70; -- 72 do 79, 91 do 111, 114 do 120. 126 do 157, 161 do 168, 173 174, 216, 225, 233 do 237. („Avstrija", „Graščine", „Komisarji", „Poslanci*', „Zbof*.)

Poljaki: — poljski časopisi 71 do 72, 205; samostalna Poljska 148.

Poljska va gornja: — 90.

P5ls: — 232.

Porko?: 16.

Poslanci: Ambroz, Boroš, Dominkuš, Gorjup, Gottweifi, Gurnik, Foregger,. Fischhof, Kavčič, Kranjc, Klaudi, Kreft, L5hner, Raisp, Rieger,. Smrekar, Strobach, Supanc, Šparavec, Šturm, Trojan, Trummer^ Ulepič, Vlah, Waser. — Gl. „Frankfurt", „Zbor".

Posti č: - 224, 228. (Pač sin Fran a P., ki je še v tridesetih letih bil kirurg pri Sv. Ani na Krembergu ter pospeševal solo ; o njem bom pisal v razpravi „Češko-slov. (jugoslov.) vzajemnost v minulih dobah").

Pošta: — ptujska, Ijutomerska 135; pritožba proti pošti 173, 180; poštnarji in slov. naslovi pišem 197, 212; pošta in časniki 214.

Potočnik Blaž: — 115.

Po voden Simon: 9.

Poziv, gl. „Peticija".

Požun: — 237^.

Praga: „Lipa Slov." 64; — slov. shod 72 73, 74, 78, 94, 95, 97; „Lipa Slov." 102, 130, 136/137, 140/141, 142, 178.

Pratika: — 123.

Praus, urednik: — 164.

Pravopis (gl. „Črke"): — „Slov. Pravopis" 191.

Prelog, dr.: — 128.

Premož, lazarist: — 182.

Premru, nadzornik na Hrv. : — 107.

Preše ren: — „Krst pri Savici" 202, 203; 230.

Prevodi (gl. „Cehi", „Ilirija", „Nemci"): — 157, 166; sekvencij 174.

Priger L.: 11.

Primic: — 235.

Primorsko (gl. „Gorica", „Istra", „Trst"): — 95, 142; hrv. 144, 183, 194.

Pristan, oskrbnik ormoški: 69.

Profesorji: — 92, zagrebški 107, madžaronski 127. Gl. : Fialka, Heilman, Kvaternik, Lendovšek, Matjašič Juri, Macun, Moyses, Prosch, Puff, Rigler, Robič, Robač? Rogač, Speckmoser itd.

Proletarijat, gl. „Demokratizem".

Prosch: — 138. Prošastnost": 222.

Ptuj: Zima v Ptuju 9; 14; 15; 16; 19, cfr. Meglič; „Pettauer discordia" 28; okrajno šolsko nadzorstvo 29; literarna namera ptujskih

— 271 —

duhovnikov 45; slika in zgodovina 55, 56; knjigar Špricaj in knjigovez Wolfhardt v Ptuju 61; kmetje ptujski 66; — 73; 74; 76; 77, 78, 100; Ptujsko polje 95; 105; 130; 131, 132; pošta 135, 137; pismo iz Ptuja na „sv. stol" 155; 205, 206; 210; 213; brez dekana 217, 219; puntarski pogreb ptujskega poštarja 233; 246i. Gl. „Klajžar", Muršec Vrazu, „Trstenjak".

Puff, dr.: — 97.

Pugšič: 14, 15. (Simon P., ki je bil na pr. predplatnik na Krempljeve „Dogod."?)

Purgleitner, lekarnar v Gradcu: — 102.

Računice: — 86, 87, 114.

Radeče: 69.

Radgona: knjigar Weizinger 61, kmetje radgonski 66; — 72, 94, volitve

129, narodnost 130, 144. Gl. Kreft Anton. Radisel(o?) pri Framu: — 170/171. Raffler: 24. Raič Bož.: — 189.

Raisp: - 75 (Apih, Slov. in 1. 1848, 167i). Rak, predsednik okrožja celjskega: — 168. Rak (bolezen): 17/18. Ra kove c Alekso dr. : — 226^. Rakovec (Dragotin): — 107.

„Ran čari", prebivavci na bregu reke Drave pri Ptuju: 9. Rauscher, škof sekovski, gl. „Sekovska škofija".

Ravnikar (nazadrije škof tržaški): — njega zbirka besed 158, 158,, 232. Razlag Josip, oskrbnik: — 136.

Razlag Radoslav: — 109, 110, 111, 163, 177/78, 224, 225. Razzlogovan je: — 153. Rebenburg pl.: 35. Reifenstein, grad, gl. „Blagovna". Reiner (Rajner): — 171. Reitz: 59. Reka: — 186.

Republika, gl. „Demokratizem". Reš, župnik: — 106 (Pač Josip Reš, posvečen 1832).

„Ridl" (Riedl) Ivan dr.: 14; — 177 (Rojen v Cmureku 1808, vseučiliški profesor pastoralne teologije v Gradcu, pozneje kanonik).

Rieger, poslanec: — 147.

Rigler Friderik: 34 do 36. (*1798 v Neubergu na Štajerskem, od 1823 profesor, od 1845 do 1851 ravnatelj mariborske gimnazije, od 1851 do 1863 dež. šolski nadzornik v Gradcu. L. 1848 49 je pospeševal uvedbo slovenščine na marib. gimnaziji. Let. Mat. Slov. 1880, 226. — Nekrolog v nekem izvestju graške gimnazije; gl. tuđi „Dom in Svet" 1901, 715. Rigler je navodno Muršca ministru Thunu priporočil, da ga je pozval na Dunaj k sebi ter mu poveril nadzorništvo na Hrvatsicem. Žena Riglerjeva je bila iz rodbine Seiller, a v tej je Muršec prijateljski občeval, ker je bil en Seiller Murščev stanovski tovariš.)

Rižnar: — 81, 82, 88, 92; 150,, 226.

„Robač" (?Robič, Rogač?): 11.

Robič Matija dr., profesor: 55, 58, 71; — 92, 93, 110, 177, 215, 224, 227 (Gl. Razlagovo „Zoro" 1852, 148).

Robida: — 112.

Rodić: — 224. (Neki Rodić Anton je bil okoli 1847 bogoslovec v Zagrebu.)

— 272 —

Rogač, „profesor" v Ptuju: 9 (Andreas R., „gewe8ener Privatlehrer",

umri 5. jun. 1853.) Rogatec: — 220,, 231. Romani: — slovar 81, 82. Romuni: — biblija 81, nadpis 229. Rošker Franjo: — 214. Rottelc: — Staatslexilcon 152.

Rottmann, Icrčmar pri Sv. Marjeti na Pesnici: — 103 (Apih,Slov.in 1. 1848, 167). Rozman Josip : 58.

Rubin Davorin, bogoslovec: — 214. (Rojen v Središču 1817). Rudež: — njegova zbirka besed 158.

Rudmaš Simon: — 164, 165. (Gl. Glaserjevo „Zgod." III. 154). Ruedl Fran: - 130, 179,, 214, 240,/ 241. (Rojen pri Spodnji Kungeti, v bo-

goslovju 1 leto za Muršcem, pozneje župnik v Cmureku!) Runeč: cerkev na Runču 67 do 68 (Gl. „Novice" 1847, 79). Rusi: — 73, 92, 95, 96, ruščina vseslovanski jezik 116, 118, ruska slovnica 199,

„Die Slaven, Russen und Germanen" 218, ruščina 230.

„8" Josip: 19.

Sabor, gl. „Zbor".

„Samouk": — 227.

Sanskrt: — 81, 90.

Schafer, EtymoI.: — 81.

Schell („Šell"): 10 (Gotovo dr. phil. Fran Schell, rojen pri Sv. Uju v Slov. goricah 1815, bogoslovje dovršil 1840).

Scheucher, postne propovedi: 32.

Schissogg: 24.

Schloisnigg, gl. Šlojsnik.

SchlOr dr. : - 108.

Schmid Krištof: — 89, 90, 199, 230.

Schocher, gl. Šoher.

Schraff el, gl. Šrafel.

Schreiner, političar: — 94.

Schubert: — 211.

Schwarzenberg, minister: — 78.

Schwarzenberg, nadšjcof salcburški : 64, 65; — 74, 135.

Sekovska škofija: 48, 55; Slovenci sekovske škofije 64, 65; „Vaš knezoškof" 65; — 72, 74; sekovski konsistorij 109; 132; 135. Gl. „Šparavec" in „Dominkuš A."

Sekvencije: — 174/175.

Selak, Cafov „tetič": — 84.

Seljan: — 216, 217, „zemljoobraz" 217, 219, 220, 227.

Senior dr. : — 86.

Senj: - 179,, 182, 184 („Sladović").

Sevnica: — 138, 152.

Simonič Dragotin Jos.: 10. (Prim. Meško - Simonič, Dr. Gregor Jožef Plohel, str. 110. si. ?)

Sinko Josip: — 191/192, 237 do 239.

Sirola: — 110, 216.

Sladović Mane: — 182 do 187 (Prim. „Sladojević" v .Zborniku Mat. Slov.* 1900, 208. V pismih do Vraza imenuje Dav. Trstenjak Sladovića že 1. 1839 - očividno je bil takrat v Gradcu. — Ko je prišel Muršec V Senj nadzorovat gimnazijo, so mu svečeniki tožili, da nimajo štipendij. Muršec je nato župnike v Gradcu pregovoril, da so Hrvatom odstopili stare ustanovne maše, ter jih poslal večkrat Sladoviću, ki je pozneje bil župnik, a tuđi v škofovo pisarno; a kancelar Babić ga je nekoč prav skregal, da so nekatere maše tako

— 273 —

slabo plačane in da jih težko odda, zato Muršec ni več pošiljal. [Izvestje Gerte Gomilšakovel).

Slanič: — 191,, 192.

.Slava ISpote": — 220, 223.

Slavische Centralblatter, gl. Časopisi.

Slivnica: - 90, 110, 176.

Slomšek: 7; .Drobtinice* ; 21 42, 47 do 60; 61, 63, 65, 66; — .škof Anton- 74; 86 107; 110; 115; poslanec 139; , Blaže in Nežica" 153; o razzlogovanju 153; 199/200; 204; 213/214; 215i; 216; 222.

Slovaki: — Nitra 219.

SI ova ni (gl. poedine slovanske narode): »Sloga slovanska" 28; „pan- slavisti" graški 29; 43; „Lipa slovanska" 64; — „Društvo slavjansko"v Gradcu 71 do 72; 205, 206, 209; Slovanski shod v Pragi, gl. Praga ! — slavjanstvo v Gradcu 74, 80 ; Gafova vseslo- vanska slovnica 85, 88, 90 ; elasoslovje slovansko 90 ; „Slava" 92 ; slov. shod V Pragi 94, 99 ; vsesTovanščina 101 ; „Lipa slovanska" 102 ; slov. kri 103 ; vseslovanska slovnica 108 ; nesloga slovanska 109 ; „pan- slavisti" 109; povesti o slovanskem svetu 112; slovanstvo v Av- striji 114; ćirilica „panslavistisch" 115; slovan. slog 115, 119; ruščina vseslovanski jezik 1 16 ; gl. „Slavenski jug" sub. „Časopisi" ; literatura drugih Slovanov 121; zgodovina slovenska 121, 130; „slavj. poko- lenje" 131 ; slovanski poslanci 133 ; slovanski shod v Pragi 136 do 137 140, 141, 145 do 146; slovanske simpatije 140; Slovani, „reaktionare Partei" 141 ; slovanska stranka vdrž. zboru v večini 147; Slovanov bodočnost 149; „Was ist des Slaven Vaterland?** 149 do 150 ; Slovani centralisti 152; Slovani „hlapci" 162; „majka Slava" 178, 207; knjiga „Die Slaven, Russen u. Germanen" 218; slovanstvo v Trstu 233; „Slavj. društvo v Trstu" 234; slovanski jeziki na gimnazijah 234; Macun „panslavist" 235; slovanski jezik v Požunu 237^.

SI o var (Kočevarjev „jugoslovanski") : 20 do 23; 36 do 44; — Majer bi ga sestavil 116; Cafov 80, 81; (in še litovski, letski, romanski, bolgarski, staroslovenski, poljski Lindejev), Konradijevnemško-roman- ski 82; vseslovenski slovar 90 ; Janežičev nemško-slovenski 115, 160; zemljepisni 144; Miklošičev staroslovenski 157, 158, 159, 159^, 172; slov.-nemški 158, 172; Murkov 80, 207, 212; Cafov slovar, 212; Mažuranićev „novi" 212, 213; „Gajev" 216; „slovnik" 217; Kočevarjev jugoslovanski („delo tijan do i") 220, 221, 223; Drob- ničev 223, 224, 225, 226, 227, 229, 233. (O botanični termi- nologiji, ki jo omenja Gaf v 1. svojem pismu, poroča Muršec v svoji avtobiografiji : „Nabral sem [pri Sv. Miklavžu] nad jezer še one dobe nenatisnenih slovenskih besed in prislovic, ktere sem slov- ničarjem v Ljubljano, na Dunaj itd. razposlal. Tuđi imena vsih tamošnih zelišč sem zvedel [precrtane so tu besede: k vsaki njeno

V škatlico pridjal — pa vse so se mi v prah zdrobile . . .] pa žali- bog ni znal za njihova latinska, tuđi ni znal želi praviloma sušiti — in ti trud je bil brez sadu, kterega bi se tam dalo dokaj nabrati vešči glavi.")

Slovenci: slovensko - hrvatska zajednica 5; časopis slovenski 7; slo- venščina 10; murskopoljski 14; slovenska iskrenost 15; slovenski duhovniki 16; slovenske šolske knjige (Murko) in jezik v njih 26; slovenska narečja 36; slovensko uradovanje 44; potreba slov. književnosti za ljudstvo 45; narečje Slovenskih goric 57; vežbe

V slovenščini V Celovcu in Gradcu 58; Slovenija v okviru Avstrije 62; Slovenci graške škofije 64, 65; slovenski kmetje blizu Ptuja in Radgone 66; slovenščina se uči 67; slovenstvo v marenberški okolici 70; — slovenska priloga „Karnioliji" 72, (cfr. 205 „čas. slo- venski"); peticija „Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili ?" 72 ; slovenski

- 274 —

duhovnik! 73 ; slovenska peticija 73 ; slov. deputacija z Dunaja 73 ; slov. jezik v pisarnah 73; „Goričko" ( - Slov. gorice) 74; inteligencija slov. 76, 77 ; slov. domovina 79, 80 ; slovenščina 79, 80 ; slov. Flora 84; „dobre glavice" 89; vseslovenski knjižni jezik 90; Slovani žele knjig 90; „spodnji kraji" marib. okrožja 94, 95; v Gradcu 96; štajerski 96, 100; vseslovenščina 101; slov. tiskovine 104; staroslo- venska liturgija 108; „Slov. društvo" v Ljubljani 113,117; zedinjeni s Hrvati in Srbi. 113; staroslovenščina 116; slovenščina v uradili in šolah 117; zgodovlna slov. zemlje 118; slovenščina v Gradcu, Mari- boru, Celju 119; slov. na Koroškem 120; pesem in napev slovenski iz „poganskih časov" 122; Slovenci ogerski 132; slovenska imena graščin 135; Slovenci s Hrvati 138; slov. jezik v solo in urade 141 ; štajerski Slovenci 141 ; Slovenci in slov. meje na Koroškem 141 ; Slovenci na slovanskem shodu v Pragi 145 do 146; Slovencev in Čehov taktika v drž. zboru 152 ; protest proti slovenskemu jeziku 152 ; Slovenci, raztreseni po Dunajul53; slovenščina v soli 154; ogerski Slovenci 158; slovenske latinske sole 165; „novokranjšina" 168; slo- venščina framskega župnika Korošaka 171 ; dunajski in graški Slovenci 172; slovenščina in pošta 173, 180; „staroslovensko" pismo 195; slovenski naslovi na pismih 196, 197; slovenščina v Ptuju 204, 205; slovenski napis v Ptuju 206; slovenščina na mariborski gimnaziji 217; slovensko novinstvo 225; Slov. gorice 230, 232; na tržaški gimnaziji 234; vseslovenska deput. na Dunaj 235; slov. na normalni soli v Gradcu 236.

„Slovenija": — dunajska 93; 99; vzajemnostz graško 132 do 133; 134; 140; 141; 142; 143; 145; 149;

„Slovenija": graška 5; — 93; 94; 96; 97; 98;nje pravila 100; 101; 105; 110; „slov. društvo" 118; 126 ; prispevki za njo 130; 131 ; vzajemnost z Dunajsko 132 do 133; 137; 140, 141, 142; 149; prispevek za njo 150 do 151; pristop 154; 166; 173; se bavi z ilirščino 225, Drobničev rečnik 225, 226, 235, 236.

„Slovenija", ljubljanski list: 64; 75; 76; 77, 79, 97, 105; 115, 116, 117, 145, 149, 154, 159 , 162, 167, 168, 169/170, 234,, 236, 237.

„Slovensko društvo" ljubljansko: 143, 144, 145, 2333, 235 do 237. „Slovensko društvo" goriško 140. „Slovensko društvo"

„Slovenija" (zedinjena):'— 73; 75; 99; 100; 117, 118, 139, 140, zemlje- vid „Slovenije" 141, 143 do 145 (gl. Kozler); 146; 161, 162, 164.

Slovnica; Murkova 8, 27; šolska 39; Murščeva 60 do 62; Stranjša- kovi slovniški spiski 66, Murščeva 67 ; — sanskrtska 81 ; Guts- mannova 84; Pohlinova 84; Gafova vseslovanska 85, 88; Murščeva 88, 90; vseslovenska 90; nemško-slovenska 93 98, 101, 105 do 106; Gafova obširna slovenska in vseslovanska 108; Murščeva 112, 122, 135;233;Majarjevall3,114, „Pravila etc." Majerjeva 112 do 114, 115, 170, 226; Janežičeva „Grammatik" 115; Muršec spisoval drugo slovnico? 118; slov. slovnica lat. jezika 118; Majarjeva vseslovanska 119; „uzajemna" (Majerjeva) 120; „gramatikarji" 123; Murščeva slovnica 149, 153, 169, 171 ; razzlogovanje 153; Miklošičeva staroslo- venska 158, 159, 159 ; Miklošičeva „Bildung der Nomina" 160; napake v slovnici, slogu 166; Lendovškova 190. ; ruska, staroslo- venska 199; Murkova 204, 207,212; Gafova ' „tabelarska" 224; slovenske slovnice 234; slovenski slog 235 236.

Smreker, Alojzij dr., poslanec: — 152, 156. (Apih, op. cit. 150 itd.)

Sonekaf'll

Sorčič (Fran)': — 63. (Glej Orožnovo op. cit. I. str. XVIII.)

Sovič: — 127. (Rojen 1821 pri Svetinjah).

Speckmoser (Ulrik\ prof.; benediktince v Mariboru: 34; — 83.

— 275 —

Spis je: — Majarjev „Spisovnik" 113, 114, 115, 118.

Spritzey, gl. Špricaj.

Srbi: gl. Hrvati; srbska narečja 37; — srbski časopisi 72,78; 205; edinost s Hrvati in Srbi 113; vojvodina srbska 118; srbska in ilirska večina V jugoslov. sekciji na slovanskem shodu vPragil46; srbsko ozna- nilo Miklošičevega staroslpv. slovarja 157; „Srb" Kurelac 170; „srbski" jezik 170

Središče: 18 — 202.

Stadion: — 78, 79.

Stender: — 81.

Stepišnik (Jakob) dr. : 62. (Poznejši lav. škof).

S ti bor Anton: — 214. (Pozneje cistercijanec v Reinu?) Stiria" list: 73 97.

Stojan Mihael: - 181/182 (Rojen 1804 v Teharjih. Prim. „Jezičnik" XXIV. 37/38, „Drobtinice" 1865 66).

Stoos Pavao: — „Sokol hrvatski" 227.

Stopfer: — 227, 229.

Strah Ivan, župnik v Marenbergu: 69,70. (Rojen pri Sv. Andražu v Slov. goricah, svećenik izza 1841).

Strah Juri: 67 do 69; — 139; 215. Spomladi 1842 je bil pravnik tretjega leta, torej je v jus vstppil 1. 1839, a izvestno je tuđi filozofijo študiral v Gradcu, zakaj Dav. Trstenjak gaze februarja 1839 imenuje v nekem dopisu Stanku Vrazu. „Strah Strašinski Juraj v Gradci" je bil 1844 predplatnik na Krempljeve „Dogod"., 1. 1846 „Strah kostnik pri Velki Nedli" predplatnik „Novic",a 1. 1847 že kot „komisar v Loki na Štajarskim". — Bil je zelo strog mož ; že- lezniški delavci, ki jih je nadzoroval, so ga radi njegove strogosti črtili in so se zarotili, da ga ubijejo, V neki noči so že mislili, da ga imajo, a oni, ki so se ga lotili, ni bil Strah, marveč učitelj iz BoŠtanja, ki je bil Strahu podoben; bilo je to na poti med Loko in Potočinom (Zoretom) ; ubogi učitelj je potem tri tedne pri Poto- činu bolan ležal. ~ Dolgo je trajala obravnava z nekim ponare- jalcem denarja, a ta se ni hotel vdati; nato pa ga je Strah stresel za rame in zahrul: „Jaz sem Tvoj krvavi sud, povej resnico!" In zločinec je priznal. — Bil je velik, lep mož, okroglastega lica, z velikimi črnimi, kodrastimi lasmi, ki so bili kakor „pečna metla" . . . bil je menda Hrvat ali Srb, na pol „Turk" pravi 86 let stari Ločan Jurkovič, ki ga je še poznal. V istini je bil ožji rojak Muršcev, a sigurno pristaš ilirske ideje in prijatelj Hrvatov. „Er war ein liobler Herr, kein Knecht" — energično je ustrahoval drhal, ki je na Zidanem mostu hotela napasti Ločane.)

Stranjšak Anton: 15, 16, 18 (odpove predplato na „Kolo"); 66 do 67; — 72; 226, 240,. (j^ 1810 pri Mali Nedelji, posvečen 1838, na^p dolga leta do 1860 kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; f v Veržeju 1881. Njegovemu rodoljubju je posvetil Vraz pesem, ki je natisnjena v Krešu 1883, 42 do 43. Njegovi bivši učenci pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah pripovedujejo, da jih je tuđi učil ćirilico čitati in pisati).

Straža narodna: — 148.

Strobach, poslanec: — 147.

St(u)h(e)tz: 68. (Gotovo je to Juri Stuhec rojen 1811 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, predplatnik na Krempljeve „Dogod".)

S tu 11 i: 22, 36, 37, 38, 39, 42; - 221, 222.

Šafafik: „zemljovidi" 18; „ein Protestant in Prag" 29; — 146;

„zemljoobrazi" Šafafikovi 218. Šell, gl. Schell.

— 276 —

Šerf Anton: 16, 18 (Glaser. Zgod. 11. 181).

Škofje (gl. Haulik, Rauscher, Schwarzenberg, SlomSek, Ožegovlć, Wiery): - 109, Skof celovSki 165,

Šlojsnik (Ivan, baron): — 168(okoli 1846 deželnovladni svetnik v Ljubljani).

Šoher Anton: — 214.

Šola: slovenske šolske knjige za Štajersko, Kranjsko 26 do 27; šolska slovnica 39; Slomskova revizija Šolskih knjig 57; nemška šola na Slovenskem 71; -— „šolske konference" 76; računici 86, 87; črkopis V soli 86; 100; slovenske sole 102; šolski nadzornik 107; slov. jezik iz šol 10&; nadzornik Gruber 109; učne knjiffe 109 (gl „računica", „čitanlca", „bukvar", „soisje", „slovnica"); 128; slo- venščino v Solo 129, 141, 154; „Mali Blaže v prvi soli" 153; Vedež za šolsko mladost 154; šolska mladina v St. liju v Slov. goricah 154; Miklošič o našem šolstvu 156; slovenščina po gimnazijah 157, 160; nemški nadzornik slov. šol 161 ; šolska darila 16o ; slovenske latinske sole 165; vodstvo nemških šol v Beljaku 165; petje in šolniki 166; šolske knjige za hrvatske gimnazije 183, 186; pomorsko - trgovski zavod na Reki 186; nemarnost inteligence za šolstvo 186; „Pra* vopis po šolah" 191; nova šola pri Sv. Đolfanku 191 do 192; šolske knjige v bohoričici 207; „Blaže in Nežica" 213/214; 216; „Gospe Srca Jezus." 228, 228,, knjiga „Bogočastje" 229. šolski izpiti 229, „deut8ch-wind. Erztthlungsbuch" 232, Macunovo „Cvetje" 2^4, slovenščina na normalni soli v Gradcu 236, v Požunu 237, šola pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. Gl. „Abecednik", „Bukvar", „Čitanka", Učitelji".

Šparavec Alojzij (Vekoslav): ^ 132, 142, 145/146. (L. 1838. je bil Vek. Špa- ravec filozof v Gradcu v 1. letu, gl. „Zbornik Mat. Slov." 1900, 208. L. 1845 je že med predplatniki „Novic" kot grajSak v Studencu" [rzz Studenicah]. Pospeševal je šolstvo [Wei6. Gesch. der Osterr. Volksschule II. 834]. Pozneje okrajni glavar v Čakovcu? Njegov oče je utegnil biti tišti Alojzij „Sparovitz", ki je bil okoll 1834 kameralni oskrbnik in okrajni komisar v Maria Zellu. Naš Vekoslav je bil tuđi med onimi, ki so za Vraza nabirali narodne pesmi, Glaser, Zgod. II. 185).

Šrafel: 17/18.

Štajerska: Mali Štajer 5; štajerska narečja 5; 15; Štajerci sotrud- niki pri slovarju 36; — 86; Štajerec spisal prvo slov. slovnico 90 ; 98 ; dijaštvo 91; 94; 96; dež. zbor99; 100; 114; v Prago 140; V Frankfurt 1 40 ; 141; 142; 143; Štajerska in slovanske težnje 164; 173; 180; štajerski dijaki 194; 208.

Šterman (Blaž): 46 do 223, 224. (Rojen 1. 1822 pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža).

stipendija, gl. „Plohel", „Ustanova".

Šturm, poslanec: — 98, 99, 156. (Gl. Apihovo op. cit, 156.)

Š u b e r t , gl. Schubert.

Šubic (Jos.) dr. v Celju: — 94. (Glaser, Zgod. III. 65; zagrebška „Luna" 1838, št. 38.; moja brošurica „Das nationale Leben der Windisch- bOheln etc." str. 30.^:).

Šulek (Bogoslav); — 183.

„T*": - 101.

Tem nar, vrh pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža: — 194.

Terminologija: — slovniška 112, komisija za terminologijo 168.

Thun Leo, grof, minister: — 107, 118, (156), 157, 159,, 180.

Tolmin: — 141.

Tommaseo Nikola, gl. „Iskrice".

— 211 —

Trnski Ivan: — 187/188 („Pred leti se je v Gradcu sllkal križni pot za neko cerkev na Hrvatskem. Muršec je poprosil Trnskega za hrvatske

napise")- Trobojnica: — 91, nemška v Radgoni 129, 146.

Troian Doslaneci PipanMojca 147.

Trst; ~ 99, 114, 115, 117, 118; tržaški gubernij 140, škof Ravnikar 232.

Trstenjak Davorin: — 71 do 79; 83, 84, 89; 92; 94; 97, „Dravski

Davorin" 101 ; 118, 120, 126, 127, 205, 206, 209, 209,, 214, 21&, 219. Tfubar; 8.

Trumer dr..: 43. (Apih, Slov. in leto 1848, 167i.) Turban, frančiškan varaždinski: 23. Turki: turske besede40; — „Turk" 127, „poturčin" 131, „TUrkenbund" 131,

140/141, „puca od turske meje" 196. Tu tek (Juri): 16, 215 (Rojen 1815 pri Sv. Križu poleg Ljutomera, dovršil

bogoslovje 1840, pozneje dekan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.

Gl. Levstika, III. 282/283). Twist Oliver: v češkem prevodu 45.

Učiteljstvo: „školnik" malonedeljski 30; učitelj Vidovič 66 do 67; — učiteljska skupščina 77, učitelji „zoperniki vseh obnov ino grajavci domorodcev" 100; shod učiteljev v Ptuju 105, v Slivnici 105; uči- teljsko mesto V Gorjah 120; učitelji „speciale hominum genus'* 132; petje in šolniki 176, 132; učitelj pri Sv. Bolfanku (g. I. Reich) 238. Gl. „Šola" in „Rozman*.

Ulaga: sotrudnik pri slovarju 36. (Gl. Levstika, III. 282/283).

Ulepič dr.: — 167. (Gl. Apiha Slovenci in 1. 1848, 151 itd.)

Uradi: nemški 44; — slovenski 73; „Švabomanski pisarji" 77; slovenSčina V uradih 77; uradniki 78; Nemci 92; 95; slovenski 102; bivši urad- niki 105; „Briefsteller" za uradnike 116; pisama na Bruneku 126; slovenski 128, 129; največji nasprotniki Slovencev 130; 132; slov. uradovanje nekaterih graščin 134; uradniki na Goriškem 140, slo- venščina v urade 141 ; uradniki dvornega vojnega sveta pri Jela- čićevi bakljadi 148; uradnik ki ne zna slovenski 161; uradniki iz celovškega Slov. društva 162, 163; Rak, predsednik celjskega okrožja 168; Chorinski 168, poštni 173; uradniki „tiberzahlige" 181; uradi slovenski 225; dopisi oblastnij 236. Gl. „Graščine", „Komisarji", „Oskrbniki".

Urban Sv.: 10 do 201.

Ustava: — 78, 96; 103, 126, 133; ustavni odbor 151; 152; 167, šta- jerske dežele 169. Ustanova: — 238; gl. „Plohel".

Vakanovič: — 107.

Varaždin: 9, 23; - 107, 127, 229.

„Vedež", gl. „Mladinski spisi".

„Vedež" (Gutmanov): - 206. 207, 209, 209i, 210, 213.

Vera: — 96, pravoslavna 108; „Freiheit der Kirche" 118; Einspieler, uČ. verozak. 120; verouk v soli 120. Gl. „CerkeV*.

Verblač: — 198. (Pač Simon V., rojen v Jareninl 1808, dovršil bogo- slovje 1833).

Verbnjak Josip: — 214. (Pač tišti, ki je bil rojen pri Sv. Juriju na Ščav- nici 1820, bogoslovje dovršil 1846; prim. „Zbornik Mat. SIov.^ 1900, str. 246?)

Vidovič Josip, učitelj: 66/67; ~ 240,. (Rojen 1826 pri Sv. Vidu poleg Ptuja, umri v Gradcu kot Ijudskošolski ravnatelj 1897; je sviral na vsa godala, na orgle umetniški ; „wa6 er auf der einfachen Schwegel-

— 278 -

pfeife, die er schon als Knabe daheim auf der Weide fleifiig hand- habte, hervorbrachte, erregte Bewunderung bedeutender Musiker*'. — Učil je tuđi slovenščino na realki in 1853/55 na I. graški gimnaziji).

„Vila Bačka": - 227.

Vinkovci: — 183.

Vinogradi: — pri Framu 170/171, Ijutomerski 217.

Vlah, poslanec: — 167.

Vodušek Matija, opat celjski: 55, 57, 60 do 66; — 73, 86, 122, 123, 139. (Glaser, Zgod. II. 197 itd.)

Vogrin Lovro, dr.: 10; -- 72, 95, 96, 126,, 131, 134 do 136, 204, 212, 214, 217. 219. (Glaser, Zgod. I. 24 itd.; „Slov. Narod" 1870, 1. jan. si, „Zbornik Mat. Slov.* 1900, str. 178 itd. — Rojen 1809 pri Sv. Trojici v Slov. goricah, bogoslovje dovršil 1835.)

Vojaček Dragotin: — 225, 227/228. (L. 1847/48 v tretjem letu bogoslovja V Zagrebu.)

Vojska: — novačenje, vojaška diktatura 78, birokracija in vojašto 79, vojaštvo ■pri Jelačičevi bakladi 148, vojni minister 148, 152, s Hrvati 152, ranjeni vojaki polka Kinski 153.

Volitve: gl. „Frankfurt", „Zbor".

Volkmer: - 84, 204.

Voltiggi: 22, 36, 37, 38, 39; — 221.

Vondruška: 12. (Brezdvojbeno cerkvenik mestne župe v Ptuju; zakaj 30. avg. je umria v tem mestu Ana Vandruška, vdova mestnega cerkvenika, stara 74 let.)

Vorau, gl. Kramberger.

Vošnjak Ivan, dr.: - 153/154. (Gl. Orožna, Das Bistum I, str. XXII. do XXIII.)

Vraniczany Ambroz: — 226^.

Vraz Stanko: njegova ideja 5, 12 („Stanjko"); 15; 18; „Glasi iz dubr. žer." 20, 21; Kremplnov učenec 28; za nov slovar 36, 38, 39, 44, 45, 46; - 72; 107, 112, 122, 136 do 137; podpred- sednik na slov. shodu v Pragi 145; „več Srb" 170; 174^; izdajanje njegovih del 188; Vrazova slavnost 189; 194 do 231; „Lahi" — Frasi 204, cfr. Dela V. 158, začetek pisma ; Vrazove „Nar. pesmi" 210, 227; njegova „Hvala nadvojvode Ivana*' 210, 230; „Glasi iz dubrave žer. 211, 212, 213, 214, 231; razpečavanje ilirskih knjig, gl. sub. „Ilirija", Gradec; Vrazovo dolžno pismo za Kavčići 215, 217; tajnik ;,Mat. Ilirske" 224; 226,; bolan 228; nameravani „Metuijček" 230; literarno delo 231 ; „Gusle i tamb." 231, 241 , 2463.

Vrečar: - 224.

Vseučilišče: — 74, 234.

Vuk Štefanović: (slovar) 22, 36, 40; — 119; 170; 221.

Vukasović: — 224.

Vukašević, graničar: — 227.

Vukotinović Ljudevit: 33 34; — 216, 224, njegova hči 228, 228,.

Waicinger, gl. „Weizinger".

Waser dr., kandidat za Frankfurt: — 77.

Wasserfall dr. : (Josip pl. Rheinhausenski) : — 215. (Advokat v Gradcu,

občinski svetnik). Weber: 25.

AVeichs els tein, gl. „Dvor". Weiksel: 16. (Ivan W., rojen v Hočah 1810?) AVeinhandl Ignacij: 48; — 86, 88, 90. (Rojen 1807 pri Sv. Ani na Kram-

bergu, bogoslovje dovršil 1837, pozneje ravnatelj knezoškofijske

pisarne v Gradcu. Gl. Zapletal, Die Domkapitel usw. „Zbornik Mat.

Slov." 1900, str. 257.)