Korun je živa slovenska beseda

Korun je živa slovenska beseda Jernej Medved

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 4, št. 13 (1.4.1846)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

(Poslednja beseda).

Častiti prijatel, gospod Jakob Medved, ki so v Dolini pri Tersti kaplan, in mi s serčnim veseljem slovenske besede nabérajo in za rabo noviga slovarja pošiljajo, kteriga nam gospod Cafov spisujejo, mi v slednjim dopisu od 18. Svečana pričijočiga leta v perlogi, za ktero se gospodu Jakobu pràv globoko perklonim, takole pišejo: „Beseda korún je res čisto slovenska, znana in še živa beséda, in po terdim, gotovim spričevanji našiga šolskiga učitelja gospoda Pibernika tú in tam znana beséda; posebno pa na Karškim in Kreskim otoku (Veglja in Cherso) kjer so šolski pomočnik bili, in kjer ljudje sploh krompir „korún“ imenujejo.“

To je živ spričlej, de so Rovtarji v Tersti ali pa v njegovi okolici do korúnoviga semena in iména prišli, ali žali Bog! de so takó naglo lepo, olikano in čisto slovénsko besedo „korún“ opustili. Grajšaki in oskerbniki po deželi, ki so bolj nemško, ko slovensko znali, so ta sadež Grundbirn imenovali, podložni kmetje so se te beséde poprijéli in jo po svoje spakadrali, in takó je spakadarna še dandanašni med svétam ostala. De bi ji zdej za zmirej slovo dali!

J. Medved.