Praprot zacvela
in plan zazorela
in kosec zasanjal je skrivnosten sen:
o kosi jeklenki,
o travi zelenki,
o vrancu srebrnem, prezlatih stremen.
Pokukalo solnce
je v dvor skozi line:
„Hej, kosci, vstanite!" —
že koscev več ni.
Pokukalo solnce
na okence Line:
„Hej, naglji, cvetite!" —
Več nageljcev ni ...
Pokukalo solnce
v zelene planine:
„Trave, zelenite!" —
že trave več ni ...
Hej, kose jeklenke,
čez trave zelenke
si žvižgajo pesem, veselo pojo -
in naglji rdeči
pojo jim o sreči,
na vrancu visokem prek hriba gredo.