Kot list
← V najtišji nočni uri | Pesem: Kot list Temna vrata Lili Novy |
Mir → |
|
KOT LIST
Kot list, v jesenskem vetru gnan,
tako bežim iz dneva v dan.
Nemir, ki veje vsepovsod,
mi venomer veli: odtod!
V katero se obrnem smer,
obstanka zame ni nikjer.
A včasih vlije v pozno noč
se glas, miló šepetajoč,
svečava bela zagori -
srcé spozna, zakaj trpi,
zakaj od žeje in gladu
ne najde si nikjer miru:
Še mi srcé je list lahak,
ki ga vrtinči bežni zrak;
ne mara biti še težkó,
ne mara pasti na zemljó,
napiti sokov se iz dna,
solzá in znoja slanega.
In le ni druge pomoči,
kot da srcé se zapusti,
se razdeli kot list na dnu
v jeseni pozne tihem snu
in, drugim hrana, drugim last,
se izgubi v véliko rast.